Javno šolstvo v primerjavi z zasebnim, ki se financira izključno na trgu, je izjemno nekakovostno in ti na koncu koncev da kos papirja in v primerjavi z zasebnim, le malo dejanskega znanja. Še več kot to, ti kos papirja najbolj koristi le v javnih službah. Problem pri javnih službah je pa največji prav v tem, da ne proizvajajo popolnoma nobene realne dodane vrednosti. V primeru profesorjev je pa problem sledeč: odpustiti se jih skoraj ne da. Ker imajo v rokah pač en list papirja, ki jim efektivno licencira profesorstvo, bodo to ostali ne glede na to, v katero šolo gredo učit. To niti ne bi bil tako gromozanski problem, če bi popolnoma vsi profesorji z veseljem učili in hoteli spodbujati iskanje znanja na kakršne koli načine. Namesto tega pa na svojih mestih veliko prepogosto v javnih zavodih ostajajo ljudje, ki, navkljub papirju v njihovih rokah, niso sposobni podajati znanja, niti ga spodbujat (in to ne glede na to, kako visoko njihovo znanje dejansko je).
Sam hodim na samostojni visokošolski zavod, ki je v osnovi privaten faks. Dve leti sem bil tudi na javnem slovenskem faksu. Moram reči, da je izkušnja veliko veliko drugačna. Situacija je iz ekonomskega vidika sledeča: Faks želi opravljati svojo dejavnost za najvišjo ceno, ki si jo lahko na trgu privošči. Le te ne more napihovati, ker ima okrog sebe tudi konkurenco in bi se študent lahko odločil za cenejšo alternativo. Za to ceno mora zaradi istega razloga ta faks ponuditi najkakovostnejše storitve za ceno, ki jo ima. Študent na drugi strani išče najnižjo ceno z najvišjo kvaliteto. Iz tega naslova zmagava tako jaz kot študent, ki želi znanje in imam denar, kot zmaga tudi faks, ki želi moj denar, v zameno pa ponuja znanje, ki ga kot že rečeno želim sam.
Nimam veliko denarja, ravno dovolj pa, da plačam šolnino.
Še več kot to, pa si kakršna koli privatna šola ne more privoščiti slabe reklame ter ugleda z nesposobnimi profesorji in zato takih sploh zaposlila ne bi. Njen interes je, da študenti doštudirajo in na isti šoli tudi študirajo še kasneje. Nasprotno pa javni šolski zavodi tega nimajo v interesu zagotavljati. V njihovem interesu je se znebiti čim več študentov v nizkih letnikih za čim večjo uspešnost tisto malo študentov, ki na faksu ostajajo. V kolikor država ne bi še bolj odpirala pipice z davkoplačevalskim denarjem za uspešnost faksov, bi tem gotovo sploh ne bilo v interesu spuščati preveč (ravno dovolj) študentov skozi sistem, saj bi se s tem v vsakem primeru dokopali do varne plače, varne službe, in malo dela.
Kot zanimivost glede izobrazbe in slovenske navidezne anomalije ljudi, ki so dejansko visoko cenjeni in izobraženi v svetovnem merilu, navkljub študija v javnih šolskih zavodih, pa menim, da so le ti to postali ne zaradi kosa papirja, ampak zaradi njihove lastne marljivosti, pridnosti tudi izven šolskih hodnikov. Temu pa je tako pri pravno-formalno izobraženih ljudeh, kot tudi pri takih, ki nimajo visoke pravno-formalne izobrazbe, oboji so pa enakovredno polni znanja. To so ljudje, ki niso ogromno časa posvečali žurkam in free-ridanju na račun davkoplačevalca v šolstvu, ampak so garali.
Nasprotno temu pa veliko preveč študentov, ki jih poznam, hodi na faks izključno zaradi študentskega statusa, ki jim omogoča predvsem izkoriščanje ugodnosti, subvencij in ostalih neumnosti, ki se jih je država odločila podariti prav vsakemu študentu, pa naj si bo sposoben ali ne, delaven in priden ali ne. Vse to pa država zopet financira iz denarja ki ga je z davki pokradla od državljanov. Ja res je: davki so kraja. Popolnoma isto stvar je delala mafija, s tem, da je bilo mafiji bolj pomembno, da nekdo ustvarja profit in venomer plačuje, kot pa država, ki to v veliki meri onemogoča, obe pa za dosego cilja uporabita ustrahovanje z uporabo orožja. Če tudi kdo misli, da pri državi temu ni tako, naj pomisli: v zapor človeka odpelje policaj, ki ima za pasom pištolo, v zaporu pa so tudi varnostniki in policaji z orožjem.
Za opombo pa še tole: države, ki imajo nizke davke, imajo zelo malo javnih storitev. Večino stvari je na voljo na veliko bolj (čeprav na želost ne popolnoma) prostem trgu, po (zaradi konkurence itd.) nižjih cenah, tudi z zdravstvom v neki meri, s šolstvom in še z marsičem. Le te države imajo veliko višji BDP kot njim primerljive ekonomsko manj svobodne države.
Razlog za pisanje:
Oglaševanje na fakultetah
Viri:
Ali bi George moral pomagati?
Zakaj so evropski palčki bogatejši od velikanov
Ekonomska svoboda sveta
Slovenija na lestvici ekonomske svobode na 97 mestu
Milton Friedman on Public Education
Milton Friedman – Education And Bureaucracy
Mafija vs. država
Kam vodi slovenska socialna država 1
Kam vodi slovenska socialna država 2
Milton Friedman – Should Higher Education Be Subsidized?
Reblogged this on Svoboda!.