Ali veste, da ste lahko z vlakom iz Ljubljane do Beograda leta 1975 prišli v sedmih urah in 40 minutah, danes, skoraj 40 let kasneje, pa v devetih urah in 7 minutah. Prav tako vemo, da je bila recimo gorenjska železnica zgrajena v slabih dveh letih, med tem ko imamo danes po dobre pol leta še vedno nedokončana dela od ledoloma, novembra so recimo ocenjevali, da bo za elektrifikacijo potrebnih še štirinajst mesecev.
Kar se tirov tiče to ni čisto nič nenavadnega. Kaj pa naj, ko pa imamo gromozanski del podjetij v Sloveniji v delni ali popolni državni lasti oz. jih država sofinancira, kar pomeni, da so taista podjetja podvržena protitržnim ukrepom in se jim posledično ni treba potruditi da bi prodajali in izvažali po tržnih cenah, ker bodo svoje (ne)delo dobili plačano (od davkoplačevalcev) v vsakem primeru.
Mar ni recimo zanimivo, da je najnaprednejši železniški sistem prav na Japonskem, kjer je bil v prejšnjem stoletju (v nasprotju z drugimi deželami) železniški pomet privatiziran. Torej: japonski vlaki niso predragi, niti ne prepoceni, visoko so napredni in povrh vsega še zaposlujejo in poslujejo z dobičkom. Tako bi lahko bilo tudi v Sloveniji. Mimogrede, ali ste vedeli, gorenjska proga na slovenskem najprej ni bila vključena v državni program avstro-ogrske monarhije, ker je bila v zasebni lasti. Na začetku je Avstriji dejansko primanjkovalo sredstev za izgradnjo nacionalnih železnic, zato so to področje prepustili zasebnikom. Ker seveda država želi imeti vse pod kontrolo in ker hoče vse delati po svoje, se leta 1841 odloči, da zasebnikom svobode ne pusti več, ter jim počasi odvzame relativno proste roke, kot tudi konkurenčno okolje. Počasi proge zelo subtilno tudi nacionalizira (kar bi lahko po vsej pravici označili kot tatvino). A lej ga zlomka, v centralnoplanskem sistemu (vsaj železnic) le ni šlo vse pravilno. Prav tako se je gospodarski položaj države poslabšal. Sicer ni bilo idealno, saj je koncesije še vedno izdajala država, a vseeno je bila primorana po ugodnih pogojih (raz)prodati zasebnikom. Ker zaradi monopolnega bistva države lahko zasebniki preko države priredijo zakonodajo so se seveda v prihodnje korporativistično združile razne železniške družbe skupaj z londonskimi in pariškimi Rothschildi, ki so na hitro prevzeli večino zasebnih prog, čemur je med 1878-79 sledilo ponovno podržavljanje in tako naprej. Kot se dogaja ponavadi, se v največje kriminalne in svobode omejajoče posle, kjer se pretaka veliko denarja, vmešava država. Cene se zato višajo, napredek ustavlja, ali pa je pretirano drag.
Zato ni čudno, da so svojega denarja najbolj vredne privatizirane oziroma popolnoma zasebne ustanove, pa naj si bodo železniške (kot na Japonskem), ali pa kake druge. Podobno je recimo pri fotografskih podjetjih (Nikon, Canon, ter dandanes tudi Pentax, Sony, Samsung); tista, ki so v privat rokah in si ne mažejo rok z državo, razen morda da zaobidejo regulacijo (kar jim dam čisto prav) in začuda lejga zlomka: tehnologija podjetij, ki so v konkurenčnem in relativno svobodnem okolju, so vedno cenejša a ne prepoceni in vedno naprednejša (ne vem, ali je ljudem sploh jasno, da če bi imele države centralnoplansko čez vse, potem, razen morda za hipernadzor nad ljudmi, nikoli ne bi poznali ne le fotoaparatov ki si jih lahko privoščimo, pač pa nikoli ne bi poznali niti pametnega mobilnega telefona, ki ima v sebi za izjemno nizko ceno več računalniške moči, kot pa jo je imel povprečen računalnik par let nazaj), pa vendar imajo dobičke in povrh vsega še zaposlujejo.
Javna podjetja a priori morajo odpuščat ali pa zaposlujejo malo, zato konkurenčna praktično ne morejo biti. Prav tako se s trgom ne rabijo ukvarjat, torej razvoja nimajo, niti ga ne rabijo; vse to zmanjša stroške (namesto dolgotrajnega razvoja in konkurence seveda) in poveča izplačila direktorjem zato da izgledajo na papirju kot vsa ostala. S tem pa nevede škodijo tudi privatnemu sektorju, kateremu škodijo tako gospodarsko kot tudi kot nelojalna konkurenca. In zaradi podobnih razlogov je problem tudi v zdravstvu. potencialnih zdravnikov imamo ogromno a jih izgubljamo, ker nimamo privatnega zdravstva. Če bi ga (mimogrede) imeli popolnoma ali večinsko privatnega, potem bi bilo na trgu mnogo več zdravnikov, cene bi bile za vse nižje (tudi v javnem), ker če bi se preseravali (niti pri zdravljanju ker v primeru smrti, ali kakršnih koli zapletov) pač ne dobijo posla.
Ampak v tej naši Sloveniji so vse te reči utopija (prostotržno ugodno zdravstvo, prostotržne ugodne prevozniške storitve, delo, …), ker so ljudje tako navajeni na visoke davke in slabe storitve ter posledično na korupcijo, da jim je normalno, da poskušajo vsakega sodržavljana okrog prinest, za to da je njim samim dobro v kavču. Naj še dodam, da če bi to sekundo odpravil državo, bi jo socialisti, ki jih je v Sloveniji gotovo več kot 70% (če bi jih (morda neupravičeno) na grobo ocenil po številki funkcionalne nepismenosti (77% in celo 80%) ter ekonomske nepismenosti (podatka ni, a gotovo je odstotek visok, če je že rezultat 15-letnikov izjemno slab), bi lahko trdil da še mnogo več) vzpostavili nazaj in jo vsilili nazaj na vse ostale prebivalce te geografkse regije. Da o nacionalistih sploh ne govorim.
Ne vem, kako ljudem ni jasno, da nobena reč ni zastonj in da jih šolanje otrok in zdravstvo staneta mnogo mnogo več kot je pa sploh vredno, še vedno pa mislijo da je brezplačno, čeprav ni, samo plačamo ga v davkih (prerazporejanje denarja je vedno dražje (!!!) kot direktno plačilo). Ne vem, kako jim ni jasno, da podjetja, ki zaradi kolaboracije z državo nimajo konkurence, nimajo razloga za napredek. Ne vem kako jim ni jasno, da državna podjetja ne rabijo ustvarjat ničesar, niti dobička, ker bodo še vedno obstala, dokler bodo Ne vem kako jim ni jasno, da se morajo bolj bati države, ki jim lahko po odloku lahko ukrade karkoli, ne pa podjetij, ki jim dostavljajo produkte po katerih kričijo. Ne vem, kako jim ni jasno, da zasebniki z zasebno lastnino, še posebej če jim prinaša dohodek in ni sama sebi namen, imajo dober razlog za dobro skrb za svojo lastnino, ki jo dajo v javno uporabo zavoljo dohodka, med tem ko te želje niti potrebe državno podjetje nima. Ne vem, kako jim ni jasno, da je njihov, zasebni, kapital tisti, ki omogoča najbolj pravično in najbolj transparentno trgovanje, zaslužijo ga pa s poštenim delom.
Ne vem kaj slovenci mislijo. Nimam pojma.
Čisto mimogrede… nikjer v parlamentu ni zlatega drevesa, na katerem bi rasel denar, tudi v ECBju ga nimajo. Tudi podjetja ga nimajo. Ali če rečem drugače, država nima ničesar, vse kar da, mora nekomu odvzeti, prerazporediti. Zastonj kosilo ne obstaja. Seveda obstajajo nekateri, ki strogo podpirajo prerazporejanje, tudi sam sem bil nekoč med njimi, a na koncu dneva nikomur ni všeč, da je bilo odvzeto tudi njemu samemu. Nikoli ni dobro, ko ali država ali pa tiran (s svojim elementom represije) zaplenita podjetje, tehnologijo, zemljo,… ljudem, ki so za tisto garali, tvegali, v tisto reč vlagali iz svojega zasebnega kapitala.
Res bi si želel, da bi lahko živel v družbi, kjer se lahko odločam s sto odstotki svojega zaslužka; da bi živel v družbi, kjer smo do sočloveka, do podjetij, do odločitev posameznikov, podjetij, družb ali skupin pravični in da bi začeli razmišljat z razumom in srcem, ne le z denarnico. Potem bo tudi železniški promet boljši in cenejši.
Reblogged this on Svoboda!.
Napredek, pač.