Pravice?

Temu, kar rečemo v tem času “pravice”, bi bilo veliko bolj pravilno reči “privilegiji, upravičenja” (Entitlements), ker to, da sem zaradi plačila nečesa do tiste reči upravičen, še ne pomeni, da je pravilno ali pravično, da se regulira, sili, prerazporeja ali karkoli v tem smislu, postopek ali končni prejem tistega “privilegija.” Če imamo, kot ljudje, do česa pravico, jo imamo do svobode, življenja, individualnosti, samolastništva, (do naravnih pravic/aksiomov/lastnosti), ne pa do nekih “privilegijev” ki jih dobimo če se podrejamo kraji našega zaslužka predvsem s strani države.V kolikor nismo svobodni do dela (brez državne regulacije) je smiselno zaključit, da sploh nismo svobodni, da smo, kot sem že enkrat prej ugotavljal, v resnici sužnji sistemu, državi (niti ne delodajalcu in bankirju, saj sta tudi ta dva sužnja sistemu države).

Nehajmo se gnati za nekimi “rečmi do katerih mislimo, da smo upravičeni” (kar danes imenujemo pravice). Pojdimo do svobode in individualne odgovornosti, zahtevajmo jo.