Od kod je vse prišlo?
No… znanost nam je še s hadronskim trkalcem in z mikorvalovno sliko vesolja, potrdila že več let star matematični dokaz, da se je vesolje začelo z velikim pokom. Glede na matematične modele in vsa (vključujoč sprotna) odkritja o vesolju pa obstaja tudi konsenz med znanstveniki, da se je vesolje (prostor-čas in vse ostalo) začelo z absolutnim začetkom in ni produkt sesutja nekega prejšnjega vesolja, temu pa tudi pritrjujejo zakoni termodinamike, ter dejstvo, da se stvari samo širijo in da ne obstaja nobene sile (razen gravitacije na zelo majhni ravni), ki bi vlekla vesolje k sebi. Galaksije se oddaljujejo druga od druge, ozvezdja se oddaljujejo druga od drugih, delci se samo oddaljujejo itd.
Torej, od kod je prišlo vesolje? Če rečeš da iz niča, je to na nek način res, ker pred vesoljem sploh ni bilo časa, ničesar sploh ni bilo. Zakaj je torej nekaj, namesto niča (Why is there something rather than nothing?)? Kakšni pametnjakoviči bodo rekli “ziher je bla takrt ena energija (ne stvarnik, ampak recimo kot elektrika, sila) ki se je združila in ustvarila veliki pok. To je popoln nesmisel, saj je pred velikim pokom dejansko bil NIČ. To pomeni da nič ni obstajalo.
Ampak zakaj je nekaj začelo obstajat? Kalamov kozmološki argument gre takole:
1. Whatever begins to exist has a cause
2. Universe began to exist
3. Therefore Universe has a cause
Vesolje je (tudi po zakonih termodinamike) moralo začeti obstajat zaradi nekega razloga, oz. je posledica nečesa. Ker je bilo vesolje posledica nečesa v stanju NIČA, kaj potemtakem bi lahko bilo vzrok?
Zakon ne more ničesar ustvarit, tako da noben zakon, četudi vesoljen ne more ustvariti ničesar. Recimo da je zakon, da mora vsak človek imeti 4 frnikole. Ampak če ni frnikol, zakon ne pomaga prav nič. Torej če ni NIČesar, potem more bit nek razlog za stvarjenje. Razlog pa je vedno oseben in nikoli nikakor drugačen. Ko umetnik (sam sem tudi med njimi) ustvari sliko, je le ta oseben razlog moje osebnosti. Torej je vse ustvarjeno po osebnem razlogu, ki ga da neka entiteta z osebnostjo. Le ta je zaradi pogojev pred nastankom (ali v točki nastanka, ker pred nastankom ničesar ni bilo) lahko samo večna in neustvarjena. Ker je osebna, ji bom rekel Stvarnik, oziroma Bog.
Sveto pismo je edini tekst, ki vse to zaobjame v Janezu 1,1
V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. 2 Ta je bila v začetku pri Bogu. 3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. 4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. – Janez 1, 1-4
V grščini je beseda Beseda “logos” : λόγος
Ta beseda pa nima samo enega pomena, ima jih več, ki so v tem kontekstu zelo zelo pomembni: obrazložitev, razlog, vzrok, odgovor, odlok. Če vstaviš vse te pomene v Janez 1, 1 namesto “Beseda,” potem dobiš veliko večjo sliko tega, kar je Bog rekel po Janezu že takrat, kar je še vedno res zdaj in zdaj odkrivajo znanstveniki, da je to vse popolnoma res. (recimo: V začetku je bil vzrok in vzrok je bil pri Bogu in Vzrok je bil Bog.) Sveto pismo da perfekten odgovor.
Torej Bog (stvarnik) obstaja. Od vsega ostalega (recimo tega, da je edino božanstvo na svetu, ki dejansko daje svobodo in svobodno voljo, da se človek samo odloči zanj ali ne) je sklepanje, da je krščansko-judovski Bog Jahve oz. Jezus Kristus (On je popolnoma Bog, popolnoma človek, ko je na svetu v osebi Jezusa Kristusa) tisti bog, ki je istočasno Stvarnik. In če je to res, in vse napeljuje na to, da je, potem vse to popolnoma spremeni človekovo življenje. Vsak pa ima dolžnost ne teči od resnice ko jo sliši, a istočasno pravico in svobodo, da se svobodno odloči kaj bo s tem storil.
Meni je Bog popolnoma spremenil življenje odkar sem se odločil, da želim slediti Njemu in ne temu pokvarjenemu svetu. Tako intelektualno kot osebno je On Bog in Stvarnik, razlog za moje življenje. V Njemu imam resnično svobodo in večen mir, večno radost in poslanstvo, da širim resnico.