Zakaj svoboda in zakaj Kristus?

Zakaj svoboda in zakaj Kristus?

Ljudje me sprašujejo, zakaj sem tako navdušen nad dvema stvarema na tem svetu: nad svobodo in nad Kristusom. Sprašujejo me, kako gresta ta dva pojma skupaj. Velikokrat bom sicer samo odgovoril: “Ker gresta skupaj, z roko v roki, ker sta kompatibilna…” Čeprav to res verjamem, bi to področje rad tudi sicer bolj raziskal.

Kristus. On mi je preprosto spremenil življenje. Njegova ljubezen me je spremenila. Popolnoma je stresla moje bitje, tako me je stresla, da sem se Mu prepustil: od mene je odvrgel vse, v kar me je do takrat svet oblekel. Ljubezen vsemogočnega, svetega, popolnega in popolnoma pravičnega Boga, Stvarnika nebes in Zemlje, me je spremenila. Postal sem nov človek.
Nekateri kdaj vprašajo, če sem bil tako vzgojen, v kristjana? Ne! Ali sem bil morda prisiljen verjeti v Boga? Ne! Ali sem se odločil slediti Bogu zaradi grožnje in strahu pekla? Ne! Na tem svetu ni ničesar, kar bi v meni sprostilo željo delati karkoli, v kar bi bil prisiljen, ali s pestjo, silo, močjo, strahom, grožnjo ali sovražtvom.

Preden sem Boga osebno poznal, sem mislil, da je Stvarnik neke vrste energija, ki je izven vsakršnega dosega. Poleg tega bi ta energija posegala v vsakdanje življenje posameznikov samo preko sile, ali pa se sploh ne bi vmešavala (kot Starodavni v seriji Zvezdnih Vratih). Bog pa mi je samega sebe predstavil povsem drugače. Da je On osebna entiteta, ki biva izven časa in prostora, ki je človeka ustvarila zato, ker je želela z njim oseben odnos. Bog, Jezus Kristus. Človeka je ustvaril s svobodno voljo, katere ne želi siliti.

Svoboda pa je druga stvar, o kateri sem zelo navdušen, delno pa ima opraviti tudi z Bogom. Preden nadaljujem, naj povem, da sem nekoč verjel, da je policija absolutno potrebna, da so (četudi vsiljena) pravila absolutno nujna, da je zakon nujno potreben. Kaj pa deset božjih zapovedi? Seveda so pomembne in vsak bi jih vsaj moral poznati, ter se po njih ravnati, ali pač? Sveto pismo in življenje samo zase nam kažeta, da je Bog v nas ljudi zakodiral nekakšen moralni zakon, tak, po katerem vse te zapovedi vsi naravno že poznamo (razen po dolgotrajni indoktrinaciji, katere je bila večina sveta v zadnjih sto letih deležna).
Problemi ne nastanejo z zakonom samim zase. Problemi nastanejo ko katera koli oseba tako sprevrženo obrne zakon v zmožnost ali monopol, da njegov zakon krši svobodo, bitje in zakon tiste druge osebe. Tako je tudi pri zapovedih. Niso narejene zato, da bi jih moral kdorkoli komurkoli vsiljevat, ampak za to, da bi bilo ljudem lažje in da bi postavo sploh poznali, kot tudi svoj greh. Zapovedi so primer zakonov, ki želijo, da ljudje poznajo pravice drugih ljudi s priznanjem in spoznanjem, da sami niso zmožni živeti po njih v vsej svoji polnosti, brez Božje pomoči.

Pa poglejmo, kakšne posledice imajo zapovedi na nas:

1. Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog […] Ne imej drugih bogov poleg mene!.
   • Če samo služiš samo enemu Bogu, enemu resničnemu Bogu, Stvarniku vesolja, potem se gotovo ne boš obrnil stran od Njega in slavil in častil ter služil nekemu drugemu bogu ali služabniku v svojem življenju (tudi denarju, zlatu ali kakemu drugemu maliku se ne boš klanjal). Poleg tega Kristus, v nasprotju s popularnim mnenjem med neverniki, dejasnko človeka osvobodi. Človeku da prostost in svobodo. (Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. -2. Mojzesova 20, 2)
2. Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi […]
   • Kot že prej rečeno, če služiš samo Bogu Stvarniku, potem ne boš služil ničemur drugemu. Poleg tega je vse kar poznamo ustvarjeno, razen Stvarnika vesolja, Boga. Torej karkoli, kar ljudje slavijo in častijo ter se tistemu podrejajo je ustvarjeno in ni Stvarnik (Bog), torej slaviš nekaj kar je On ustvaril in tako odstraniš slavo od Stvarnika Boga. To je tako, kot da bi slavil sliko bolj kot slikarja, ki je tisto sliko naslikal, ali pa še huje, da bi recimo slikar ustvaril živa bitja na temu platnu, le ta pa bi slavila ostale stvari, ki so naslikane, stvarstvo, namesto da bi slavili in se zahvaljevali Stvarniku, slikarju.
3. Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga […]
   • Ta zapoved se povezuje s prvima dvema, saj le zakaj, če človek slavi in časti Stvarnika, ter se mu zahvaljuje, bi ta človek grdo govoril o Stvarniku? Ne samo da to Bogu odvzame slavo in hvalo, ampak ga onečasti.
     On, Bog, ti je dal življenje, svobodo, a ti, človek, se mu zahvališ tako, da grdo govoriš o Njem. Kako si drzniš! To je tako kot da bi po nemarnem govoril slabo o svojih starših, ki sta te vzgojila.
4. Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga […]
   • Mi ljudje smo bitja, ki jih je Bog ustvaril ne samo za to, da bi obdelovali zemljo in delali ves čas, ampak tudi da bi počivali in Njemu dali slavo in čast in hvalo. Zato tudi ta zapoved ni samo prošnja človeku, naj si vzame čas za Boga kot zahavalo za kar je storil, ampak je tudi zelo praktična zapoved, da si napolnimo baterije. Prvi (po mojem znanju), ki so našli “naravno” pomembnost enega dneva počitka, so bili Nacisti pod Hitlerjem. V taboriščih, kjer so Jude uporabljali kot delavce, preden so le ti umrli, so zelo eksperimentirali s človeškimi zmožnostmi. Ena izmed idej je bila maksimizacija proizvodnje in dela, za to so se odločili, da bodo Judom naložili isto količino in kasneje tudi manjšo količino dela prav vsak dan. Ne glede na to koliko dela, časovno gledano, so jim dali, so bili manj prodktivni, kot pa ko so imeli en dan prost. Zato so se vrnili nazaj na urnik šetih dni dela in enega za počitek. Isto kot je takrat veljalo za Jude, velja še dandanes za vsakogar od nas. Če se preobremenimo z delom, bomo pregoreli in to ima lahko na nas resne stresne in zdravstvene težave.
5. Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!
   • Bog je ustvaril vse, vključno s tvojimi starši in ostalimi pred teboj. Tako je povsem spodobno da jih spoštuješ kot nekaj, ker je Bog ustvaril. Poleg tega pa nespoštovanje bližnjih prinese tebi in njim, na dolgi rok, emocionalno in psihološko traumo ne samo za tebe ampak tudi njih in ostale. To je še posebej res, ko so vsi pod isto streho, v zraku se namreč vedno čuti pritisk nesoglasij in nespoštovanja, ki negativno vpliva na vse prisotne. Podobno je sicer tudi med bolj razširjenimi odnosi, le da ta na dolgi rok razdavjajo še bolj in vključujejo veliko več ljudi ali celo več generacij. Zdravi medčloveški odnosi, še posebno med otroki in njihovimi starši so ključ do zdravega in lepega življenja, saj gojenje negativnih čustev vpliva ne samo na duševno ampak tudi telesno zdravje človeka, ne vključuje pa samo dveh ali treh ljudi, marveč več, lahko celo več generacij.
6. Ne ubijaj!
   
   • Ta zapoved je prva, ki ni samo dobronamerna, ampak je tudi prva varovalka ene izmed naravnih pravic človeka. Vsak človek se rodi z nekaterimi neodtujljivimi pravicami ali svoboščinami: svoboda, življenje in lastnina. Kršenje te zapovedi namreč krši človekovo pravico oz. svobodo do življenja. Poleg tega je prvi ustvarjalec življenja Bog, torej kadarkoli kršiš svobodo do življenja, uničuješ tudi Njegovo stvarstvo, uničuješ nekaj svetega. Življenje je naravna neodtujljiva pravica in svoboščina vsakega človeka. Tako je tudi abortus (splav) uničenje človeškega življenja, otrokove (četudi še nerojenega) pravice do življenja. To je aplikativno seveda v vsaki situaciji, kjer se splav naredi po združitvi spermija in jajčeca (znanstveniki bi rekli, da je celo bakterija življenje, kar bi lahko šlo še dlje glede splava). Zanimivo je, da ta zapoved ne pravi nečesa splošnega kot “ne jemlji življenja,” ampak “ne ubijaj.” Hebrejščina tu uporabi besedo ratsah ki gre precej čez “ubijaj,” pomeni namreč “umoriti” ter kakršno koli povzročitev izgube človeškega življenja zaradi površnosti ali malomarnosti, kot je bolj razloženo tudi v TheResurgence članku:
     

     “Tu je velika ideja: Sveto pismo razlikuje med ubojom in umorom. To je pomembno, ker veliko ljudi ne razume razlike. Šesta zapoved ne pravi “Ne jemlji življenja” pač pa “Ne ubijaj (ne umori človeka).” Umor je greh proti osebi in proti Bogu ki je to osebo naredil. Kljub temu so pa znane tudi situacije, kjer je, na žalost, smrt osebe tako upravičena, kot tudi potrebna. Nekaj odstavkov po šesti zapovedi, na primer, Bog dovoli uboj v samoobrami (2Mz 22,2) in prav tako naroči Izraelcem, da kaznujejo morilce z smrtno kaznijo (2Mz 21, 12-14).”

7. Ne prešuštvuj!
   • Prešuštvo je prav tako eno izmed dejanj, ki je kršitev pravice ali svoboščine. Prešuštvo je primarno kršitev pravice do lastine svojega telesa. Ponavadi bi pomislili, da je posilstvo primer prešuštva. Ampak Jezus je rekel: “Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. (Matej 5, 28),” kar pomeni, da kdorkoli samo pomisli na nago telo neke recimo lepotice, je po Jezusovih besedah zagrešil isto stvar (greh), kot tisti drugi, ki je neko punco posilil. Tako je torej tudi za vsakogar, ki gleda pornografijo. Dejstvo je namreč, da ali si lastimo sami sebe, ali pa smo last Svarnika. Kakorkoli pogledamo, je prešuštvo (fizično ali le mentalno) kršenje pravice človeka do nedotaknjenega telesa. Posledice prešuštva so pa seveda znana: psihične težave obeh udeležencev na dolgi rok, če je en od oseb vključen v nuklearno družino pa lahko prešuštvo celo uniči družine, na fizični ravni pa je posledica prešuštva otrok, živo bitje, katerega se v današnjih časih prešuštniki ponavadi odločijo splaviti ter z enim dejanjem povzročijo sosledje večih nespametnih in grešnih dejanj.
8. Ne kradi!
   • Tatvina je kršitev pravice oz. svoboščine vsakega posameznika do lastnine. Torej ima vsak posameznik pravico do lastninjenja česarkoli, kar uporabi za orodje, kar spremeni, uporabi, razen če je tista stvar seveda lastnina nekoga drugega.
9. Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!
   • Kriva priča krši resnico. Kriva priča torej laže. Resnica je pa tudi ena izmed univerzalnih absolutnih pravic, ki ne smejo biti kršene. Kršitev ali izkrivljanje resnice namreč ponavadi pelje do tatvine ali kakršnega koli drugega nelegitimnega lastninjenja nečesa.
10. Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!
    • Želja po lastništvu nečesa, kar ni tvoje, vodi ponavadi do kršitve pravice do lastnine in/ali življenja. Ko nekaj ni tvoje, tebi ne pripada, torej niti ne bi smel si želeti česar koli, kar ni tvoje. Ponavadi, ko nekdo goji željo po lastništvu recim dela zemlje svojega soseda, bo kaj hitro, če se te želje ne izkorenini, prišlo do dejanj, ki bodo sledile h kršitvi (recimo premikanju mejnih kamnov, itd). To je ponavadi neke vrste tatvina (isto je tudi z živlami, služabniki, delavci, stroji, česarkoli, kar je lastnina nekoga drugega).
      Nekateri bi celo rekli, da je žena lastnina moža (razen seveda, če se vzame svetopisemski pogled, da si zakonca v zakonu lastita drug drugega: “Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena.” 1Kor 7, 4), poželitev žene (ali moža) neke druge osebe potemtakem lahko smatramo ali kot tatvino (1Kor 7,4; Mt 19,4-6; Mk 10,7-9; 1Mz 1,27) oziroma prešuštvo, torej kršitev naravne pravice osebe do nedotaknjenega telesa.

     

    Frederic Bastiat v svoji knjigi “The Law (Zakon)” piše:

    “Od Boga smo prejeli darilo, ki vključuje vsa ostala. To darilo je življenje — fizično, intelektualno in moralno življenje.

    Življenje pa ne more vzdrževati samega sebe. Stvarnik življenja nam je zaupal odgovornost za ohranjanje, ravijanje in izpopolnjevanje življenja. Da bi to lahko dosegli, nam je Stvarnik dal skupek čudovitih moči. Postavil nas je v sredo večih naravnih virov. Z uporabo naših zmožnosti na teh naravnih danostih, pridemo do pretvorbe le teh v izdelke, ki jih tudi uporabimo. Ta proces je potreben zato, da življenje lahko teče svojo začrtano pot.

    Življenje, zmožnosti in proizvodnja — v drugih besedah individualnost, svoboda in lastnina — to je človek. In navkljub zvijačam pretkanih političnih vodij, so ta tri darila, ki nam jih je dal Bog, višja in pomembnejša od vsake človeške zakonodaje ter so ji superiorna. Življenje, svoboda in lastnina ne obstajajo zato, ker je človek ustvaril zakon. Ravno nasprotno: dejstvo življenja je, da so življenje, svoboda in lastnina obstajali prej, posledica tega pa je bila, da je človek ustvaril zakon.

    Kaj je zakon, potemtakem? Zakon je torej kolektivna organizacija individualnih pravic do pravične obrambe.
    

    Vsak od nas ima naravno in neodtujljivo pravico — od Boga dano — da brani svojo osebo (življenje), svojo svobodo in svojo lastnino.”

    Prišel sem do zaključkov (ne samo po preučevanju zgornjih stvari), da nam je Bog dal v dar in v odgovornost vse, kar poznamo, vključno z našo lastno svobodo. Še več kot to, nam je, kljub temu da smo padli in venomer grešimo, četudi nočemo, dal možnost da se spravimo z Njim skozi Kristusa. Najboljše pri vsem skupaj pa je to, da nas v svoji naravi Bog ne more in ne sme siliti, da ga izberemo Njega. Dal nam je svobodo, svobodno voljo, torej imamo vso pravico, da se prostovoljno odločimo Zanj, ali pač ne. On je namreč ta, ki nam je prostost in svobodo dal. Celo v Edenskem vrti je ustvaril Adama, in posledično Evo, z nekimi lastnostmi dojemanja, razumevanja in vedenja o zavedanju samega sebe, svoje okolice in Boga. Prav tako jima je dal svobodo, da (sicer odgovorno) delujeta v vrtu in jesta karkoli. Rekel pa jima je, naj ne jesta od drevesa spoznanja, posledica tega bo namreč smrt (1Mz 3). Za njuno dobro jima je to povedal, ampak istočasno je od njiju obeh pričakoval odogovornost v svobodi, ki sta jo imela. Če bosta delala v nasprotju s tem, kar je rekel Bog, bosta grešila. Z vsakim dejanjem pa hodi tudi odgovornost, pač da žanješ posledice svojega dejanja (lahko so posledice dobre, lahko slabe, odvisno od odločitve). Adam in Eva sta se odločila s svojo svobodo ravnati neodgovorno in posledice sta tudi nosila. Grešila sta, ter sta zaradi tega bila odstranjena od Boga (v Božji prisotnosti je lahko samo popolnost in svetost). Bog ju je še vedno ljubil, kot ljubi tudi vse ljudi na tem svetu in si želi, da bi Ga poznali, da bi ga spoznavali in hodili z Njim. V to jih pa zaradi svoje svete in popolne narave ne more in ne sme prisiliti, saj bi potem ne bili več prosta človeška bitja, ampak roboti. Zato je Bog sestavil načrt, kako bo lahko vse človeštvo, če si to želi, lahko zopet hodilo z njim ter bilo z njim v Nebesih v Njegovi svetosti in prisotnosti.
    Plačilo/posledica za greh je smrt (Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Rim 6, 23), Bog pa je storil nekaj, kar bo to poplačalo in hojo z Njim zopet omogočilo. V svet se je rodil kot dojenček v osebi Jezusa Kristusa, živel je kot sin revnega mizarja, bil je ponižen tudi ob preizkušnji s Hudičem, in med tem ko je bil popolnoma Bog in popolnoma človek, je trpel na Križu z grehe vsega človeštva za vse veke, umrl (ter s tem plačal plačilo/posledico za greh, čeprav ga sam ni imel), ter tri dni kasneje od mrtvih vstal ter bil v pričo mnogim, zdaj pa še vedno živi v večnosti v Troedinem Bogu.

    
    Če torej premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj občestvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, 2 dopolníte moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. 3 Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. 4 Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. 5 To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu.

    6 Čeprav je bil namreč v podobi Boga,
    se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom,

     
    7 ampak je sam sebe izpraznil
    tako, da je prevzel podobo služabnika
    in postal podoben ljudem.
    Po zunanjosti je bil kakor človek
    8 in je sam sebe ponižal
    tako, da je postal pokoren vse do smrti,
    in sicer smrti na križu.
    9 Zato ga je Bog povzdignil nad vse
    in mu podaril ime,
    ki je nad vsakim imenom,
    10 da se v Jezusovem imenu
    pripogne vsako koleno bitij
    v nebesih, na zemlji in pod zemljo
    11 in da vsak jezik izpove,
    da je Jezus Kristus Gospod,

    v slavo Boga Očeta.

    Apostolova skrb za svetost kristjanov
    12 Potemtakem, moji ljubi, kakor ste bili zmeraj poslušni, in to ne le takrat, kadar sem bil med vami, ampak še veliko bolj zdaj, ko sem odsoten, s strahom in s trepetom udejanjajte svoje odrešenje. 13 Bog je namreč tisti, ki po svojem blagohotnem načrtu udejanja v vas hotenje in delovanje. 14 Vse delajte brez godrnjanja in preračunljivosti,15 da boste neoporečni in nepokvarjeni, brezgrajni Božji otroci sredi sprijenega in pokvarjenega rodu, med katerim žarite na svetu kakor zvezde. 16 Držite se besede življenja, da se bom lahko na Kristusov dan pohvalil, da nisem v prazno tekel in se nisem v prazno trudil. 17 Četudi se izlivam kot pitna daritev pri žrtvi in daritvi vaše vere, se veselim in radujem z vami vsemi. 18 Prav tako se veselite tudi vi in se radujte z menoj!

    Filipljanom 2, 1-18
    

    Zaradi tega, kar je Bog naredil v svojem mesu na Zemlji, trepl in zame vse to naredil (in za vse druge tudi), ga slavim, častim in mu sledim. Dal mi je svobodo in privilegij, da spoznam Njega (ali pa svet kot alternativo). Posvetno življenje ponuja materialno bogastvo, ponos, trpljenje brez cilja, zavist, prazen egoizem in sebičnost za ceno življenja in svobode. Ko nekdo izbere nekaj iz sveta, ne izbere svobode, ampak izbere neko ustvarjeno stvar, ki jo naredi za malika (samo poglejte recimo slavno ameriško oddajo The American Idol (Ameriški idol/malik)), ki postane njegov lasten ustvarjen bog (lahko je to denar, zlato, bogastvo, življenjski stil, avtomobili, seks, itd.). Na drugi strani Kristus ponuja svobodo. Ponuja mi Božje kraljestvo, začenši že tu in zdaj, dokler sem živ na Zemlji. V njem sem prost. Svoboden in prost sem zaradi tega, kar je naredil On na križu. Sledenje Njegovim zapovedim in poslušnost Njegovi besedi ni vsiljena, ampak ravno zato ker sem svoboden, da lahko izberem to ali drugo, želim slediti Njemu samemu. Zato na nek način že živim na tak način, kot bi bil za libertarce njihov sanjski libertarni svet. Če bi vsi prostovoljno želeli slediti Njegovim zapovedim, bi ljudje res lahko živeli v harmoniji, ne samo drug z drugim, ampak tudi z Njim.

    Na žalost smo ljudje grešni in ponosni, tega pa bi se morali pokesati pred Bogom ter ga prositi da nas On spreminja. Ko nekdo prizna to, kar je Bog storil za nas in to v vsem svojem bitju veruje, ter pove Bogu, da Mu želi slediti, bo Bog sam z veseljem začel v tistem človeku proces regenracije, osvobajanja, tistemu človeku bo dal novo življenje. Taka odločitev res korenito spremeni človekovo življenje. Osvobodi ga samega sebe, osvobodi ga okovov sužnosti greha in svojega teles, naredi ga svobodnega v Kristusu.
    Zato bo človek, ki sledi samo namenom, na neki točki padel ob greh in hudobijo človeka. Bog je edini, ki pokrije greh in da človeku ne samo spodbudo ali namen ne grešiti, ampak tudi sam zase da primer ponižnosti ter človeka tega tudi uči in ga očiščuje greha.Opere nas naših prestopkov in grehov in nam omogoči, da lahko vidimo vse kot enake ali boljše od nas samih, služabnike ljudem okoli nas (Marko 10,42-45; Matej 20, 25-26).

    Vidite, samo v Kristusu smo lahko resnično svobodni, kar seveda pomeni, da ne moremo izvajati kratenja svobode drugih. Zato oznanjam Kristusa, ker v Njegovi pristonosti in ob Njegovem spreminjanju vseh ostalih po njihovi volji, bi lahko resnično bili prosti vsakršnega državnega aparata. Države morda niti ne bi več obstajale, saj osnovna definicija države dejansko je monopol nad uporabo prisile na nekem ozemlju. Noben nima pravice uporabiti sile (razen za samoobrambo).

    Konec koncev je odločitev tvoja. Samo tvoja! Če želiš živeti svoboden, četudi morda živiš v času, ko je vsak suženje neke posvetne reči že zaradi legalnosti, potem izberi Kristusa. On te bo osvobodil. Dal ti bo novo družino svojih služabnikov med kristjani, dal ti bo življenjem kot ga še nisi poznal nikoli poprej.

    In veš kaj?
    Svoboden si, da si sam izbereš!