Prostovoljnost proti sili

Zdaj imam pa dovolj. Kako da noben ne opazi kakšna hinavščina se dogaja tu okoli? Po internetu krožijo fotografije Slovenije v ledu, navajajo jo kot Ledeno dobo ali kaj podobnega. Hinavščina pa iz državnega aparata…

http://www.youtube.com/watch?v=YyOKyQ3XTwQ

Ja res je. V zadnjem tednu je Slovenija v rdečem alarmu zaradi zmrzali, žleda, ledu, dokaj obilnega sneženja in ledenega dežja. Vse to v le parih dneh. Na internetu berem komentarje “Molite za Slovenijo,” “ali ima kdo kakšno prenočišče, agregate?” …
In ljudje se odzovejo. Dobri ljudje pomagajo. V Postojni recimo so tabrniki vzeli stvari v svoje roke in v dvorani šolskega centra Postojna organizirali krizni center s hrano, pijačo in toploto, in to brez župana. Ta se še vedno ni odzval na prošnje za pomoč. Ljudje brez aparata so poskrbeli za soljudi – brezplačno! Gasilci vedno znova in znova dokazujejo da se lahko, kljub temu da so večidel financirani iz prostovoljnih prispevkov, človekoljubno pomaga v vsaki situaciji, ne glede na to kako neprevozna, neprehodna, mrzla, vroča, ali kakršna koli pač že, sitacija je.

Prispevek iz Primorskih novic piše recimo takole:

“Gasilci so z odstranjevanjem dreves in vej s cestišč pomagali pri prevoznosti večine državnih in lokalnih cest, pa tudi avtocest. Občanom so pomagali pri odpravljanju posledic visokega snega in žleda, tega so odstranjevali tudi z električnih kablov. Ob izpadu električne energije so občanom pomagali z električnimi agregati in zagotavljali komunikacijo, kjer so odpovedali sistemi telefonije. Pomagali so pri reševanju in evakuacijah, kjer so objekte ogrožali plazovi in viseče drevje, dostop z običajnimi vozili pa je bil onemogočen,” so navedli na gasilski zvezi.

To je tu res treba poudariti: delajo prostovoljno, nekateri so si za pomoč drugim celo morali vzeti neplačan dopust. Predsednica vlade je sicer ljudi res prosila za razumevanje, delodajalce pa pozvala, naj omogočijo sodelovanje tako gasilcev kot reševalcev pri odpravi posledic vremenske ujme, kar je sicer pohvalno, ampak kaj ko so to le besede, iz državnega proračuna namreč ni šlo še niti centa za vsaj topel obrok gasilcem, pa tako radi plačujemo davke za to da bi se vsaj dobro porabili.

V Sloveniji plačujemo davke tudi za vojsko, a kaj ko je oprema le te komaj kdaj uporabljena, zelo redko pa za pomoč ljudem. Sicer pohvalno, da je Slovenska Vojska, po navajanju Dnevnika, odstopila celo dva (od 85ih) lahka oklepnika Valuk, a kaj ko je to manj kot odstotek tega kar si lahko Slovenska Vojska privošči v svojem voznem (in tehničnem z agregati) parku.

Potem imamo tu nesposobnost Slovenskih železnic. No ja priznam da sem malce strog, saj v tako slabem vremenu res težko kaj narediš, ampak na “svoji” zemlji okrog tirov bi pa le lahko že veliko prej poskrbela za to, da nobeno drevo ne more pasti na tire. Upam da so se kaj naučili iz situacije in ne bodo več trošili davkoplačevalskega denarja zaradi svojih napak. Če se bodo le naučili. Problem je tu to, da je nesposobnost Holdinga Slovenskih Železnic v škodo ne le davkoplačevalcem zaradi prihodnjega popravila, ampak je tudi v škodo Luki Koper, ki je od slovenskih železnic in njih stanja odvisna zaradi mednarodnega prometa. Nekateri so celo tako pesimistični, da pravijo celo: “Ali bo proga Koper-Ljubljana sploh še kdaj prevozna?” Upam da. Čeprav v tej državi nikoli ne veš. Morda bo pa to šele povzročilo prenovitev in modernizacijo slovenskih železnic.
Problem je še hujši na cestah, saj namesto da bi Direkcija za ceste RS popravljala ceste in jih vzdrževala, kot tudi mostove na katerih ceste so, je 14. 1. 2014 izdala obvestilo o omejitvi nosilnosti na mnogih cestah, ki jih je ali zaprla ali pa zožala ter postavila semaforje. Namesto da bi problem rešili, ga samo prelagajo. V Mednem recimo je ena izmed glavnih cest za v Ljubljano zožana in semaforizirna, kar pomeni prometni kolaps v času službene tranzicije. Da o stanju slovenskih cest sploh ne govorim… na eni strani se popolnoma solidne ceste nanovo preplaščuje (kot je bilo nedavno storjeno na Škofjeloški cesti na območju med Žabnico in Zgornjim Bitnjem), hitrosti se niža (na prej omenjeni cesti je hitrost še vedno 50, kljub temu da je širina in situacija ceste primerna za hitrost med 60 in 70 km/h, včasih je hitrost dejansko tu bila omejena na 60 km/h), na drugi strani so pa popolnoma uničene ceste prepuščene nadaljnjemu propadanju (ne vem zakaj bi katero sploh omenjal, saj jih sami poznate mnogo, če ne drugega gotovo kakšno z luknjami od zime).

Torej… Na eni strani našega slovenskega kokošnjaka imamo prostovoljce, ki z veseljem pomagajo sočloveku v stiski, tudi brez plačila (ali pa v prostovoljnih prispevkih, kot delajo tudi humanitarne organizacije in cerkve). Na drugi strani imamo pa brezglave kokoši, ki sedijo na varnem, na kupu od državaljanov pokradenega denarja, ki se niti premaknejo ne, če pa že, pa samo govorijo prazne besede, to je pa tudi to. Če še zdaj ne verjamete v to hinavščino našega državnega aparata, pa res ne vem, kdaj se boste zbudili.

Morda me ima kdo za naivnega, ampak po tem tednu, in vseh ostalih dokazih, ne vem zakaj bi bilo to res, pač verjamem v moč človeških odnosov in superiornost ljubezni, spoštovanja in milosti napram sili države. Mar ni nesposobnost plačanih politikov za kretenizme in njihovo klečeplazenje, prazne besede in tatvinskost, dovolj velik dokaz, da državnega aparata sploh ne potrebujemo? Mar ni dejstvo, da bolj ko imamo reguliran trg dela in več ko imamo zakonov, več je korupcije in bolj so ljudje revni in obubožani, dovolj zgovorno temu, da centralno planiranje in državno vodenje ni za nič uporabno? Mar nam ni največjo dokaz da je ravno najbolj reguliran finančni trg povzročil recesijske težave, med tem ko so najbolj deregulirani trgi (tehnika, računalništvo, prostovoljne dejavnosti,…) tisti, ki nam omogočajo največji napredek, ter nam v primeru volunterskih dejavnosti (kot recimo popolnoma prostovoljno – vsaj glede članstva – gasilstvo v Sloveniji), prinašajo največje zadovoljstvo in koristi tudi takrat ko se vse okoli nas zdi “zmrznjeno”? Mar ni človeški odnos od enega do drugega tisti poglaviten, ki naredi spremembo?

“Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale.
In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.
In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje,
ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.
Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.
Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.”

– 1. Pismo Korinčanom 13, 1-7

Dajte razmišljat ljudje: pred seboj imate odgovor. Ljubezen, spoštovanje, potrpežljivost in milost prenesejo vse. Vsiljena pravila in regulacije, sistemizacija in racionalizacija, hinavščina in laži, kraja lastnine in nepoštenost, vse te stvari pa ne, te stvari pa le uničujejo življenja. Tiste, ki zagovarjate obstoj državnega aparata pozivam: če že, dajte ji denar, ampak naj bo v obliki prostovljnega prispevka. Ostale, ki pa želimo živeti svobodno življenje in početja države ne podpiramo, pa pustite na miru. Ne silite nas, da smo vključeni v kriminalno združbo, kakršna država je. In verjemite mi, da ko boste dali direktno državi v obliki prispevka, boste želeli vedeti točno kam gre. Če vas bo motilo, ne boste več plačevali. Zakaj le? Če dela gasilcev ne podpirate, jim niste dolžni plačat prostovljnega prispevka, kakor niste dolžni dat desetine v cerkvi. Tako naj bo tudi z državo: če funkcionira, naj le dobi od državljanov prostovljno, če pa ne, si pa ne zasluži. Pika!

Naj bo vsak od vas ljubezniv, spoštljiv, potrpežljiv in milosten drug do drugega.