Človek, obramba, orožje…

V zadnjih letih se veliko govori o orožju in nevarnosti le tega. V ZDA se je v zadnjem času že kar nekajkrat zgodilo, da so obupani posamezniki v šolah, v kinih, na javnih mestih streljali na ljudi. Veliko ljudi je bilo (tudi zaradi pretirane reakcije medijev) nad tem tako zgroženih, da so takoj zaganli paniko ne nad človeškim dejanjem, ampak nad posedovanjem orožja, direktno nad strelnim orožjem. Zakaj tako sovraštvo do orožja? Zakaj tak odnos do objekta? Mar ni pištola, puška, le objekt? Kaj je razlika med strelnim orožjem, kamnom, opeko, nožem, mečem? Kaj je razlika med temi objekti če je katerikoli izmed njih v rokah nasilneža? Mislim da ni rešitev, da se nek objekt smatra eksplicitno samo kot orožje, ampak da se ga smatra le kot objekt, svoj kontekst pa dobi s strani uporabnika. Iz tega sledi da je za smrt ljudi, katere je povzročil izstrelek iz strelnega orožja, kriv strelec in ne orožje samo zase.

Problem nastane, ko orožje pride v roke ljudi, ki za streljanje niso primerni, ki so recimo duševno moteni ali kaj podobnega. Strinjam se s tem, da pridobiti orožje ne sme biti preprosto, vendar pa pomislimo: kako ga pa kriminalec dobi? Zelo hitro in zelo lahko. Z orožjem sem že streljal, pa ne bi več. Nimam želje po posedovanju in uporabi strelnega orožja. S strahospoštovanjem spoštujem moč orožja. Mislim pa, da bi vsak moral imeti svobodo do pridobitve le tega. Ko namreč prepoveš strelno orožje, se poveča kriminaliteta z uporabo nožov in drugih orožij, ki v osnovnem namenu to niso (Anglija ima dovolj statistik na to temo na netu in v svojih arhivih, resnica pa je taka povsod, kjer je praktično onemogočeno legalno imetje strelnega orožja in pridobitev le tega).

Mnogi trdijo, da je rešitev za to (kot je bila zadnje leto tudi v ZDA razprava o tem) zakon, ki predvideva obvezno testiranje vsakega, ki želi kupiti orožje. Sam menim, da uzakonitev česa takega problema pridobitve orožja ne bi rešila.
Če kupuješ v trgovini, mislim da je od prodajalca odvisno če želi za svojo trgovino orožja uvesti pri njem obvezno testiranje svojih kupcev. Trdim namreč, da bi uzakonitev izpitov in testov poslabšala kulturo uporabo le teh ter bi povzročila več škode kot koristi (podobno kot ima FDA negativne posledice na izbiro legalnih zdravil v ZDA). Obvezni so torej le če jim to obveznost pripiše prodajalec sam. Če damo situacijo v prakso:
recimo da pride do streljanja z orožjem kupljenim v trgovini, ki nima izpitov. Zaprt bi bil tako strelec, kot tudi prodajalec, saj je orožje prodal brez da bi se prepričal komu to prodaja. Tako bi en bil brez službe in ne bi več mogel prodajati orožja, drug pa bi bil zaprt ker je orožje uporabljal. Če je trgovina last verige trgovin, bo veriga dvakrat premislila o uporabi izpitov in testov, če bo sploh še dobila kaj kupcev. Na drugi strani imaš trgovino ki ima teste obvezne. Pri njih se recimo da zgodi kakšna malomarnost na področju uporabe njihovega orožja na recimo 0.5% kupcev. Za to, da bi bil procent še manjši bodo poskušali najti načine za še bolj kvalitetno testiranje, saj s tem tudi kažejo profesionalnost in da res skrbijo za to, kdo uporablja orožje (podobno kot danes za zelo visoke standarde skrbijo privatna vojaška podjetja (plačanci) kot dokazuje tudi primer podjetja Blackwater – prispevek na RT). Taki na sojenju recimo ne bi bili obtoženi. S takim načinom dela bi se tudi zelo hitro danes “črni trg” z orožjem zmanjšal na minimum, saj bi ljudi gnal interes ter najmanjša mera težav (še celo kriminalci se raje izognejo težavam z zakonom, čeprav mu ne sledijo). Podobno se je zgodilo (sicer ne z orožjem) na področju trga z drogami v tistih državah kjer so nekatere droge legalizirali.

Čisto mimogrede, če bi “gun control” (omejevanje uporabe in posedovanja orožja) delovalo, bi Chicago bilo najbolj varno mesto na svetu, pa ni. Chicago ima največjo kriminaliteto uporabe strelnega orožja in drugih orožij, v celih ZDA, čeprav so bojda “mesto brez orožja.” Na drugi strani imaš Švicarje, ki so eden izmed najbolj oboroženih narodov (skoraj vsaka hiša ima več kosov orožja) v Evropi, pa imajo najmanjšo stopnjo (če sploh kako, statistik ne vem na pamet) zločinov v Evropi – vsaj glede uporabe orožja. Med drugim jih Hitler zato ni napadel, ker je vedel, da je vsak Švicar ravno toliko, ali celo bolj, izurjen ozrima pripravljen ustreliti, kot pa nemški vojak.

Kulture uporabe orožja se ne vzpostavi tako, da se (kot v Sloveniji) ljudem da občutek strahu pred orožjem, ampak da se jih nauči kako z njim ravnati. Kot sem rekel, sam ne bi rad imel pištole, ker sem že poskusil streljat z njo in preveč spoštujem moč ki je v njej. To ne pomeni, da se je bojim, pač pa da če bi bilo treba vem kako je to moč uporabljati (četudi je to vedenje le minimalno). Ne bi pa imel problema z obrambo sebe in svoje lastnine z recimo lokom ali s kakim drugim priročnim potencialnim orožjem. Ker za ubit nekoga ne rabiš pištole, že opeka, kamen, celo kozarec, je dovolj da nekomu vzameš življenje. Sicer pa sem, kot kristjan, vseeno mnenja, da je ljubezen veliko boljše orožje kot nek objekt ki je v nekem trenutku uporabljen kot orožje za zaščito tebe samega in svojih bližnjih, čeprav obramba je pomembna.
Če želiš kulturo, moraš dati človeku vsa orodja, da bo lahko razumel vrednost in svetost življenja. Ljudje namreč, ki so verni, ki verjamejo v obstoj boga, četudi ne v Jezusa, poznajo koncept svetosti, tudi svetosti življenja, če ne drugega vsaj svojega. Seveda so maščevalni bogovi, kot jih zgodovina pozna v mnogih kulturah, lahko orodje umora. Celo v Kristusovem imenu so ljudje počenjali grozodejstva. Ampak  ko pa človeku odvzameš možnost boga, odvzameš človeku svetost njegovega lastnega življenja, saj je drugemu v očeh le ta samo bolj razvita žival (kot nas sekularen (socialističen) svet želi prepričati). In v imenu človeka in neobstoja  Boga je mnogo ljudi naredilo veliko veliko več zločinov kot pa prej kadarkoli v imenu božanstev. Največ genocidov je izvedel človek v imenu države in naroda pod pretvezo ektremističnega nacionalizma ali pa je nekega “nadčloveka” postavil na mesto boga. Kmalu so ljudje ugotovili, da lažje kontrolirajo ljudi, če jih razorožijo in jih spravijo v stanje podrejenosti državi kot absolutni oblasti na mestu božanstva.

Slovence recimo,  kot tudi večino razoroženega evropskega naroda je veliko predolgo “vzgajal” sistem ki jim je v glavo vbil etatizem: prepričanje da rabiš za vsako stvar dovoljenje od države. Odvzel jim je svobodo in tako naprej. Za dosego ciljev si je vzel pravico do uporabo sile, le to je pa ljudem odvzel. Dokler so ljudje sicer imeli podobno možnost obrambe s podobnimi orodji kot država (pred prihodom smodnika in pištole), je bila situacija še znosna, kasneje pač ne več. In četudi ni nujno vedno prišlo do genocida s strani državnega aparata, po delni ali popolni razorožitvi ljudstva, je večinoma uničevanje človeških življenj postala redna praksa – odkar so to države prevzele monopol nad silo, je vojna postala hobi politikov, kar je bilo prej v domeni absolutistov, so zdaj prevzele množice preko demokracije. Demokracija je postala tiranija večine.
Zraven tega etatizma ki ga država ustvarja pri ljudeh, pa jih dobesedno z začetkom šolanja v javnih izobraževalnih ustanovah vzgaja v ljudi, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo, te ki pa to poskušajo pa kaznuje. Vgaja jih v stanje relativne ubogljivosti in podložnosti državi, seveda so tudi ljudje ki se temu uprejo in take ona kaznuje. Državni aparat pravi, da je država edina ki ve resnico in da je edina, ki zmore to resnico udejanit. Resnica je taka, da (kot Read piše tudi v svojem kratkem eseju “I, Pencil” oziroma kot je predstavljeno na Youtubu) nihče ne more imeti kontrole nad vsemi stvarmi (ponavadi je še nad svojo specializacijo ne more, potebuje ljudi, da z njimi sodeluje), tako tudi državni aparat tega ne zmore. Zgodovinsko gledano je med drugim vsak centraliziran sistem najhitreje propadel. To ima veze z orožjem zato, ker je bila država s svojo centralno plansko indoktrinacijo preko javnih izobraževalnih ustanov, in s svojimi zakoni, največji proizvajalec kriminalcev, da sploh ne omenim, da je v svojem bistvu državni aparat največja organizirana kriminalna združba, mnogo hujša in bolj subtilna kot mafija (mafija ima na svoji strani veliko bolj moralna načela kot država – o tem kdaj drugič).

Reševati tako situacijo je moč le če začnemo pri najmlajših in pri njihovi vzgoji to pomeni ravno nasprotno od tega, da jim pustimo gledat filme z umori in da jih omejujemo, tepemo itd. Dejansko je tudi pri otrocih najbolje, da se jih pusti na miru, da sami rešujejo situacije (seveda z vodstvom odraslih, ne pa silo). To morda zveni nenavadno, ampak deluje (kot ugotavljajo tudi šole v Novi Zelandiji). Kar se tiče otrok bom pa tako rekel… Po mojem opažanju z delom z mladimi je moja ugotovitev slednja: otroci so naravno nagnjeni k razumevanju in učenju. Problem imajo ponavadi samo s pomankanjem cilja in osredotočenosti, ter v poplavi podatkov ne vedo kako in s čim se bi najprej lotili. Odrasli smo zraven ne zato, da jim vsilimo pravila ampak da jih spodbujamo in usmerjamo. Naša naloga ni, da jim vsilimo kaj morajo razmišljat, ampak v katero smer naj gredo da ne krenejo stran s poti. Ljudi, ki so nagnjeni k samoučenju in imajo dovolj samodiscipline (kot Benjamin Franklin) ni ogromno (ponavadi jim manjka cilj), odrasli smo zato, da usmerjamo in ne da vsiljujemo (tako si pridobimo tudi veliko večje spoštovanje in avtoriteto kot pa tisti ki za kontrolo uporabljajo strah, silo in trepet).

Isto glede pravil je tudi v prometu na Nizozemskem in dokazi v to smer (deregulacije in odsotnost vsiljenih zakonov) vedno znova kažejo na to, da smo ljudje socialna bitja ki si bolj kot prepirov želimo miru in se (razen kot anomalija) tako tudi obnašamo. Študije kažejo recimo glede nasilja, da je v najbolj svobodnih okoljih okrog 0.2% do max. 0.5% ljudi nasilnih, pa še ti so produkt nasilja v otroštvu s strani odraslih, zaradi odsotnosti ljubečih odnosov in zlorab (ZDA, ki niti približno ni svobodna, jih je imela v zadnjem desetletju največ 17%, trenutno se giblje okrog 14% ljudi ki so preganjani zaradi nasilja, kar niti približno ni tako visok procent da bi moral vsem ljudem omejevati svobodo zaradi dobre desetine ljudi, poleg tega, da je kakor vem v ta odstotek vključeno tudi nekaj nasilja v kontekstu samoobrambe pri vojni proti drogam, katera je popoln absurd).

Kakor koli vzameš in vedno ko korektno preučiš podatke, prideš do zaključka, da je premoč sile enega posameznika vedno nelegitmna in nemoralna, tej se imaš za zavarovanje sebe pravico upreti z enakovredno silo, ni pa nujno. Moje osebno mnenje je, da ljubezen vedno zmaga in ima še veliko bolj pozitivne posledice na reakcijo nasprotnika, da začne razmišljati, amapk na koncu koncev to še ne pomeni da se nimaš pravice braniti s čimerkoli. To vključuje tvoje življenje, individualnost in svobodo – ter tvoje iskanje smisla, razuma, sreče, interesa, itd.
Da povzamem kaj menim, in to lahko venomer lahko prikazujem tudi s podatki in dokazi za to in ne samo mnenji, je moje mnenje, da je človekova prihodnost do stanja človekovega razcveta možna le ob popolni in absolutni svobodi popolnoma vsakega posameznika (kateremu se le to lahko odvzame le ko le ta krši tvojo). Če koga zanima kako se lahko “law enforcement” pravično izvaja v popolnoma svobodni družbi, si je vredno prebrati “The Machinery of Freedom” od Davida Friedmana, ali pa si vsaj pogledati istoimensko video predstavitev.

Ljudje smo socialna bitja in se naravno povezujemo v skupine in se naravno želimo razumeti istočasno pa naravno želimo varovati svoje bitje (in ponavadi družino ali skupnost). Smo bitja ki si naravno želimo svoj mir in svoj razum udejanjati ter ga širiti. Vse to nam naša grešnost sicer otežuje, ampak če pustimo da človek najde sam rešitev v skupnosti brez uporabe sile, se to tudi lahko zgodi.

In da samo še to rečem: bistvo svobodnega okolja je prav v tem, da dopušča (oziroma spodbuja) formiranje skupin in gotovo bi se formirale tudi skupine, ki bi uporabile koerzijo za kontroliranje svoje skupine (recimo komunistične skupnosti bi gotovo tudi obstajale), ampak vedno imaš možnost iz take skupnosti izstopiti. Danes na žalost nimaš možnosti do ali skupinske, niti osebne secesije iz katerega koli sistema brez da bi kršil kopico neumnih zakonov neke države.

Na koncu koncev je ravno nestrinjanje glede načina, s katerim želiš priti do nekega cilja, tisto ki je poglaviten razlog zakaj je svobodna družba najbolj legitimna in pravična: ker ne ti, ne jaz, niti nihče drug ne more, ne sme in nima pravice prevzeti absolutne oblasti nad sočlovekom, kaj šele nad vsem (danes se to žal dogaja, najprej z centralizacijo moči v naciopnalnih državah, katerim se bo ta počasi odvzela ter bo šla v Bruselj, zatem pa nihče ne ve kam – morda Svetovna vlada).

Kot sem že večkrat pisal, je problem tega obdobja celosten in ne samo omejen na en ali nekaj področij. V ozadnju vsega skupaj pa je na eni strani grešnost padlega človeka, večji kot pa ta pa je, ko je tej grešnosti preko zakona in državnih aparatov brez omejitev omogočeno popolnoma nelegitimno delovanje brez kakršnih koli “varovalk” kot jih le ta postavi vsem ostalim ljudem z namenom, da se ljudje ne bi upirali tiraniji teh aparatov. Ravno zato je pomembno, da so pošteni ljudje sami  nekakšna varovalka proti takim aparatom.

Človek sicer v svoji padli osnovi še vedno ostane grešen ampak narejen je za dobro. To dobro lahko najbolje živi svoboden. Da pa se spreminja tudi kultura okrog njega, da lahko sočloveku pokaže kako živeti z upanjem, z možnostjo odpuščanja, z načinom, ki je bolj človeku prijazen kot le sodba prostih sodišč, človek rabi spremenitev svojega bitja. To je možno po Jezusu.
Grešnost človeka pokrije Jezus s svojo žrtvijo na križu, po svetem duhu, ki se v na novo rojenem človeku rodi, pa človeka spremeni in mu da nove želje in novo srce. Tak človek ne bo želel ubijati, vseeno bo pa vedno pripravljen braniti ime Boga, svojo družino, svojo skupnost s svojim življenjem če je to potrebno. Tak človek bo znal tudi odpustiti, s tem pa tudi gotovo s svojim zgledom spreminjati družbo okrog sebe. Ljubezen in odpuščanje namreč v človeku spodbudi nekaj popolnoma drugačnega kot lahko prinese zadoščenje z maščevanjem. Orožje tako lahko obstaja (za obrambo) ampak ni nujno potrebno. Vsak ima pravico do samoobrambe, ni pa za to primoran uporabiti orožje.

Dodatni viri:
Private Police
Don’t Hurt People and Don’t Take Their Stuff