V zadnjih časih je bilo v svetu slišati za kar nekaj duš, ki so si vzele življenje. Marsikje se človeka lotijo dvomi, strahovi. Na dan privrejo čustva zaradi ran, ki se odprejo v težkih trenutkih. Ko bi že mislil “čas vse pozdravi, se bo že zacelilo, bom že pozabil,” se kot oster nož v tisto občutljivo točko zasadi trn, in ponovno se ulije kri. Nemara metaforično, a vendar.
Zadnjič sem slišal o žalostnem dogodku na Bledu, ko je trinajstletnica skočila pod vlak. In o njeni prijateljici, ki je skoraj vzela tudi svoje življenje. Žalostno je slišati, kako še otroci, komaj najstniki, v svojem življenju ne vidijo več smisla in gredo tudi tako daleč, da se odločijo da ni več vredno živeti. Priznam, tudi sam sem pred leti mestoma v mislih postavljal vprašanja “je sploh vredno?”, “ali je komu sploh mar?”, “zakaj se to in ono dogaja ravno meni?”, ampak hvala Gospodu da me je varoval pred popolnim brezupom. Hvaležen sem Mu, da mi je bil v življenje poslal ljudi, ki so me usmerili k Njemu, k resnici.
Zato molímo za te otroke, najstnike, študente, ki se soočajo z dvomi, s brezupom, trpljenjem, osamljenostjo, slabimi odnosi, s travmami ali so kako drugače ranjeni. Da bi v tej globeli ko iščejo smisel, našli trpečega Jezusa ki nosi vso težo vsega sveta, in rade volje nosi še njihovo, da bi Mu ti mladi zaupali, ter z Njim vstali v novo radosti in upanja polno življenje.
Dragi Jezus, večni Kralj, moj odkupitelj,
hvala ti, da si me odkupil in hvala ti, da nosiš moja bremena.
In kakor nosiš moja, daj, razodeni se vsem mladim, ki iščejo nekaj več.
Prosim te, razodeni se tem mladim, ki so osamljeni,
kajti v tvojem objemu ni več samote.
Uporabi nas, ki vate zaupamo, da jim bomo luč,
da jih sprejmemo in in objamemo s tvojo ljubeznijo.
Prosim te, razodeni se tem mladim,
ki v tem dekonstruiranem svetu brezupno iščejo identiteto,
daj da bi našli identiteto v zaupanju tega, da si jih ti čudovito ustvaril,
ki si jih stkal v materinem telesu in jim podaril dih življenja,
ter jih odkupil, če ti le zaupajo.
Prosim te, razodeni se tem mladim,
ki so jih ranili trenutki iz otroštva, bodi Ti njihov očka,
daj da bi k tebi, o Bog, zaklicali kot tvoj Sin, “Abba”,
in pustili, da zatečeš k njim ter jih objameš z ljubeznijo in mirom, ki ju le ti lahko daš.
Prosim te, razodeni se tem mladim,
ki se počutijo, kot da morajo sami nositi celotno težo vsega sveta,
česar teža je prevelika za kateregakoli človeka, da bi to težo nosil,
razen tebe o Jezus, ki si občutil vso težo vsega greha, vseh pričakovanj, vsega zlega,
ki te ta teža ni pokončala, ampak ki si vstal in živiš.
Daj, da bi ti zaupali s svojim bremenom, ker tvoj jarem je prijeten in lahkoten.
Prosim te, razodeni se tem mladim,
še posebno tistim, ki so ostali brez upanja, kateri ne vidijo več smisla v življenju,
daj da ne bi samo obstajali, ampak v Tebi zaživeli.
Odvzemi jim željo po končanju življenja, namesto tega pa jim daj smisel
in dar vere, dar zaupanja, da s teboj zmorejo vse, in da si vreden vsega truda.
Da bi kot Job ne omahali, ampak bi navkljub dvomu vztrajali do konca.
Nadvse pa te prosim, dragi Jezus,
daj da bi te tí mladi resnično spoznali. Da bi v tebe položili svoje upanje,
da jim ti podariš življenje, ki ga je vredno živeti,
da jim podariš življenje, ki navkljub preprekam ni nepremostljivo,
ampak ki je dar od tebe.
Ja, kjer je vsak sleherni dan znana tvoja dobrota.
Na veke vekov.
Amen!