[V Maju sem bil imepl privilegij napisati uvodni del Svetopisemskega glasnika, ki ga za Svetopisemsko družbo Slovenije sicer oblikujem. Vmes sem čisto pozabil, da bi morda to delil tudi na blogu, danes pa sem med brskanjem po arhivih razmišljal, da bi bilo to morebiti koristno. Uvodnik lahko najdete na spletu v letošnji binkoštni izdaji Svetopisemskega glasnika Svetopisemske družbe Slovenije.]
V življenju se nam marsikdaj dogajajo reči, ki jih ne razumemo. Vsak dan, preko radia, televizije in interneta, poslušamo, kako se je nekje zgodila tragedija, drugje je nekdo nekoga umoril, kako je država zopet povišala davke, ali pa kako je naravna nesreča odvzela dom tiso- čim ljudem. Če sledimo vsem tem novicam, se hitro lahko vprašamo: “Ali Bog sploh lahko obstaja, ko pa je vsepovsod okoli mene toliko trpljenja, kriminala, izgube?”
»In zdaj, Gospod, česa naj pričakujem? Moje zaupanje je v tebi.«
— Psalm 39,8 (EKU)
Na prvi pogled je to popolnoma upravičeno vprašanje in marsikdo zlahka zaključi s sklepom, da Boga ni. Pa vendar se v vsem na tem svetu skriva ogromno božje dobrote in ljubezni, če jo le znamo videti in najti. Naj predlagam, da dobro in zlo nista absolutna, da prvo obstaja, drugo pa ne. Bog sam je namreč popolnoma dober, popolnoma ljubeč, popolnoma pravičen, svét. Vse, kar zapove, ustvari in naredi, je torej narejeno za dobro: “Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.” (1 Mz 1,31). Na našo žalost nam v vsej svoji dobroti Bog dá svobodno voljo, po kateri lahko spoznamo njegovo ljubezen do nas. V tej svobodi pa se človek kot ustvarjeno bitje hitro spotakne in najde tudi tisto, kar ni dobro. Obrne se stran od Boga, ki je luč, v temo odsotnosti Boga. Človek zgreši. Zlo je torej odsotnost dobrega.
Čeprav Bog, ki je popolnoma dober, želi biti v odnosu s človekom, ki ga je ustvaril, v svoji pravičnosti in svetosti ne more več pustiti človeku té bližine. Ker je naš Bog dober in pravičen Bog, v tej svetopisemski drami odrešenja sam pošlje za nas svojega Sina. Učlovečeni Stvarnik nas tako ljubi da nase naloži vse tisto zgrešeno, ves greh človeštva in plača ceno namesto nas. Če si ga le želimo obleči, nas pokrije s svojo lučjo in njegov ljubeči ogenj nas lahko očisti vseh smeti tega sveta, še posebno greha ter nas spremeni v novo stvaritev.
Bog res ni avtor zla. On je absolutno dober Bog. Še celo naš padec in popolnoma vse katastrofe tega sveta lahko naredi in uporabi za dobro. Morda tega kdaj ne vidimo, morda se nam kdaj zdi, da gre vse narobe, ampak če zaupamo v Njegova dela, bo naš vsemogočni Oče tudi tisto uporabil za dobro.
//Originalni prispevek za uvodnik Svetopisemskega glasnika, Binkošti 2016, lahko najdete tukaj.