Sem mar jaz kriv da so države evrope in severne amerike zadnjih sto let tako ali drugače, tam in drugje, na “bližnjem vzhodu” sodelovale v vojnah in jih tudi neposredno ali celo posredno povzročale? Sem mar jaz kriv, da so ZDA posredno povzročile nastanek IS? Sem mar jaz kriv, da je to vse delo vojakov v službi držav? Sem mar jaz kriv da je posledica vsega tega eksodus muslimanov, ki prihajajo sem?
Sem mar jaz kriv, da smo zaradi tega državljani držav EU v nevarnosti? Je to mar moja odgovornost? Kar se pa tega tiče je neodgovoren tisti, ki odgovornost za svojo varnost preloži na neko tretjo osebo, ki je niti ne pozna (pa naj si bo v službi države ali ne). Če povzamem Franklina si torej tisti, ki na piedestal postavi varnost namesto odgovornosti in svobode, niti varnosti niti svobode sploh zasluži ne. Varovanje sebe in drugih je torej individualna odgovornost vsakega od nas.
In naj te vprašam, ti ki bereš, a res misliš, da so policaji in vojaki altruistično tam za to da bodo tebe varovali? Če se istočasno dogaja nasilje recimo pred parlamentom in nekje na vasi, ti grem stavit en pir, da bo prioriteta varnosti nadrase politikov, ne pa državljanov. Istočasno pa je vsak policaj in vojak še vedno človek in bo v situaciji pe vedno najprej varoval sebe, potem sopolicaje in sovojake oz. družino in šele nato tebe in mene. Če ga postaviš v situacijo ko bi moral izbirat, ti garantiram, da bi velika večina izbrala sebi ljube. Ti in jaz bi gotovo izbrala podobno in s tem ni nič narobe. Čeprav predvidevam, 0 da bi zbral “dost jajc”, da bi varoval (ozirma poskušal varovati) tudi svojega brata in sestro v Kristusu, čeprav priznam da lažje tiste ki jih poznam kot pa tiste ki jih ne. Še vedno sem le človek.
Pa lepo prosim brez moraliziranja o dobroti in nekih kvazi pomembnih reči ki bi jih država morala delat. To je samo grešno prelaganje odgovornosti na imaginarno fikcijo (pravno gledano je država točno to: imaginarna fiktivna pravna oseba).
Res je žalostno, da se tako zelo bojimo Islama. Ali se boš spreobrnil? Se bodo tvoji? Jaz vem, da se tudi, če me ubijejo, ne bom. Ga ni boga, ki bi me prestavil iz sledilca Jezusu v karkoli drugega. Sej vem, sej vem, Islam je pač nasilen. Pa kaj potem. Imamo mar kristjani jajca ali ne? Ali mamo Boga na svoji strani ali ne? Daj, povej mi, je mar naš bog neka imaginarna nacionalna država ali Jezus Kristus? Jaz sledim zadnjemu ne prvemu. Oprosti, ampak briga me, če me to, da sem Kristjan, in to, da sledim Bogu, naredi za kriminalca. Pa naj bom kriminalec če je to treba (besede nekdanjega ameriškega nadškofa Fultona J. Sheena).
Mogoče pa kristjani Evrope potrebujejo mal brce v rit, da se bodo nehali, misleč da je to ponižno, klečeplazit pred državo kot njihovim lažnim bogom in končno začeti slediti Jezusu. Pa če to pomeni, da protizakonito odpustiš muslimanu in mu jasno pokažš da je drugačna pot, da moliš zanj, da ga skriješ pred oblastmi če ti nič ni storil in ga pozoveš na branje Svetega pisma. To je samo primer. Slabše kot pa da greš predčasno k svojemu očetu v Nebesih gotovo ne more biti. Mogoče sem naiven, ampak res verjamem, da nas je Bog ustvaril za dobro in da tudi če do nekoga gojiš negativna čustva, če ti on pokaže milost, ljubezen in odpuščanje, ga bo morda streslo. Ker globoko v nas samih vsi vemo, da si resničnega odpuščanja ne zaslužimo. In slišal sem že o kar nekaj ex-muslimanih, ki so se obrnili k Jezusu ravno zaradi dobrote, ki si jo niso zaslužili. Enega celo poznam.
Zanimiva je tudi opazka nekaterih novinarjev, da muslimanstvo raste ravno tam, kjer je veliko socialne (kar pomeni tudi ekonomske) nepravičnosti. In če hočeš al pa nočeš, je biti socialno in ekonomsko pravičen v sloveniji tako kot fizična kot pravna oseba praktično nezakonito. Morebitne “pravičnosti” so velikokrat ali ponesreči narejen blagoslov navkljub sistemski nepravičnosti, ali pa ko ljujde ne upoštevajo nepravičnih zakonov in naredijo po svoje. Kristjani, menim, imamo tu od Boga dano dolžnost, da skrbimo za sočloveka (tudi če “zakon tega ne predivdeva” oz. tudi če je protizakonito).
In mimogrede, kar se zakonov tiče… ravno zakoni, ki regulirajo to in ono so povzorčitelji skoraj vseh od teh nepravičnosti. Lahko bi celo rekel, da ni fer, da sem rojen v podnu od države kot je Slovenija, ko pa ima nekdo v NZ ali recimo Singapurju, ali pa že samo čez mejo v Avstriji mnogo več ekonomske in socialne mobilnosti ter svobode kot pa tu. Pa vendar. Lahko je samo kritizirat. Ne, ni mi problema dati nekaj denarja za to, da mi nekdo nekaj naredi… in potem, če je bilo dobro in s hvaležnostjo narejeno, delo še malo nagradit. Briga me, če je to delo na črno. On ima več, bolj je hvaležen resnični osebi, pa še lahko mu povem o Jezusu in principu pomaganja ter hvaležnega darovalca ali karkoli drugega. To je samo primer.
Sicer pa lahko brez problema rešimo vse to za vselej. Odpravimo socialno državo in državna sodišča, vsaj kristjani do kristjanov in se gremo svoje pravo in svojo socialo. Če prav razumem je socialni nauk cerkve to, da ravno cerkev skrbi za te in one, ne pa država (prva socialna država je bila mimogrede nacistična nemčija). Čeprav po drugi strani država kot imaginaren fiktiven konstrukt ne more biti socialna. Lahko je socialistična. Socialen je lahko samo posameznik. To bodimo torej. Kristjani bodimo to. In zraven ozanjajmo našega Gospoda. Garantiram ti, da če bi kristjanizem v evropi nehal biti ta Cestnikova kristjaniteta, če bi začeli res sliditi Jezusu in če bi res posatali Njegovi učenci, nam nobena država in noben Islam in nobena še tako močna nasilna sila ne bi morala do živega. Ker, če se lahko kaj naučimo iz zgodovine, je pravo krščanstvo nalezljivo bolj kot rak, problem postane le ko pustimo tem ali onim, da ta “rak” odstranijo.