Zadnjič je nekdo na internetu spraševal o Jezusu in o Njegovi identiteti in božanskosti. Marsikdaj se namreč zgodi, da pripadniki semi-kristjanističnih tradicij in ideologij kot recimo mormonizem, jehove priče ipd. preveč zaupajo v avtoriteto svojih svečenikov, duhovščine ali kogarkoli, ki naj bi bil predstavnik ali posrednik Boga na tem svetu. Njihove besede prevečkrat vzamejo za svete in resnične ter jih nikoli res ne preverijo: niti v svetopisemskem smislu iz bibličnih tekstov, niti v smislu razuma, in resnic, ki jih poznamo, da so resnične in preverljive.
Hvala Bogu, da niso vsi taki in iščejo odgovore na vprašanja. Pomembno je namreč stati za resnico in jo oznanjati. Od tega je prav gotovo odvisno tudi odrešenje kakšne osebe, ki Boga išče, pa ga zaradi napačnih očal določene ideologije ne vidi oziroma ne najde.
Ljudje, kot posledica jehovistične teologije recimo nikoli ne imeli resnične možnosti za odrešenje. Temu je tako predvsem zaradi logičnih sklepov kot posledice nekaterih postavk. Velikokrat gre denimo za napačno semantično razumevanje besedišča kot tudi za notranje kontradikcije jehovistične teologije, ki zaradi napačne teologije nastanejo kot posledica v samem tekstu, čeprav jih tam ni.
Naj razložim: Če je bilo po Jezusu ustvarjeno vse, potem je Jezus sam stvarnik in torej enega bitja s troedinim Bogom (oče, sin in sveti duh). Ko Sveto pismo govori o teh rečeh, v frazi “po Jezusu” pravi “za njim” v smislu časovnosti, pač pa semantično primerneje “iz njegove volje/besede/diha” na podoben način kot bi se lahko (čeprav malce okorneje in bolj arhajsko) reklo, da je bilo po umetniku narejeno umetniško delo, ali pa da je bilo nekaj storjeno po besedi ali ukazu neke osebe. Na podoben način tudi vrstica iz Razodetja (3,14), da je “začetek Božjega stvarjenja” pravi isto (podobno tudi prim. iz Jn 1,17; Apd 10,36; Rim 3,24; Gal 1,1; Heb 13,21b, …). V grščini se za to uporablja beseda arché, ki pomeni tisto “po katerem je stvarstvo ustvarjeno”: kot stvarnik, izvor, začetek delovanja. Tegadelj tudi ni pravilno reči, da je Jezus edini, ki ga je neposredno ustvaril Bog, ker Jezus ni ustvarjen ampak je ontološko gledano istega bistva oz. bitja kot Bog Stvarnik (primer tega je recimo v Flp 2,6–11 še mnogo bolj globlje pa tudi v Jn 17,5.7–8.21–22). Jehova priča ima s pravkar omenjenimi vrsticami kar nekaj problemov ali pa se sklicuje na nerazumna in teološko, filozofsko in lingvistično napačna tolmačenja učiteljev. Res je sicer, da je človeku težko doumeti, da je Jezus sam istega bitja z Bogom Očetom (Stvarnikom, starozaveznim JHVH), pa vendar je. Bog sam zase je namreč neustvarjeno večno bitje, ki je najprej v odnosu sam s seboj.
Več o tem tukaj; o Jezusu in temu, da je Jezus Bog pa tukaj.
Zdaj pojdimo še malce k odrešenju, saj bi, če bi bil Jezus ustvarjeno bitje, On ne zmogel odrešiti nas padlih ljudi, saj bi bil kot del stvarstva tudi sam padel. Pa vendar ni bil. Jezus je preprosto Bog sam, ki se je učlovečil. V Jezusu je bil popolnoma Bog in popolnoma človek, le tako je bil namreč lahko brez greha in le tako je namreč lahko sploh odrešil nas ljudi na križu (Prim. Flp 2,6-11. 2 Kor 5:21, …). Le kot božjega bistva je lahko Jezus nosil greh, ki ga ni storil kot popolno daritev Bogu za plačilo za naše grehe.
Treba je sicer omeniti tudi stvarjenje samo, saj je stvarjenje sámo zelo pomembno za tole temo, prav tako pa za tudi vse ostalo. Najprej naj omenim, da Bog kot bitje lahko ustvari samo tiste stvari ki jih pozna. To morda zveni trivialno, pa vendar je to smiselno ponoviti, saj bi eno-oseben Bog nikoli ne zmogel ustvariti bitij odnosa, saj ga sam ne bi poznal (prav tako ne mnogoboštvo politeizmov, ki je prav tako odsotnost pristnega odnosa, četudi prisotnost prisilnih dekretov in ukazov). To, da je Bog tro-oseben Bog ki ima znotraj svojega bitja odnos s seboj, je pokazatelj tega, da je Bog Svetega pisma prav res resničen Bog. Je namreč Bog ki pozna odnos in je sam zase globoko oseben Bog. Le tak Bog je sploh lahko ustvaril stvarstvo. Iz znanosti namreč vemo, da se je vesolje začelo z velikim pokom. Znanstveniki sicer menijo, da je vse nastalo iz nič (Lat. ex nihilo), pa vendar iz nič nič ne nastane (0+0=0), in zanimivo nas Sveto pismo kar nekajkrat spomni na stvarjenje sámo. Najbolj pomembna sta odlomka iz 1Mz 1 in Jn 1. V Hebrejščini se 1Mz 1,1 dejansko začne nekako takole: “V začetku je Bog ustvaril; “ ni ravno pike, pa vendar je miselna pavza preden se nadaljuje s tem, kaj je ustvaril. Jn 1,1-3 pravi: “V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo…” Tu se res omenja beseda “Beseda”, ki pa je pomensko mnogo bolj globlja kot pa samo “beseda”. Izhaja iz grščine iz besede Logos, ki pomeni tako “beseda” kot tudi “bistvo, povod, vedenje, razlog,…”. Vesolje in kar poznamo je bilo tako ustvarjeno z razlogom po besedi, po misli bitja, ki preprosto je (ki nikoli ni bilo ustvarjeno ter od vekomaj obstaja – Bog ki je bil, ki je in ki bo, Bog, ki pravi “Jaz sem, ki sem” (2 Mz 3,14) in mimogrede, to posredno reče tudi Jezus (Jn 8,58)).
Še več kot to, iz Jn 1 lahko zopet izvemo, da je Jezus istega bitja kot Bog stvarnik, saj Janez piše: ” In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.” (Jn 1,14).
Na vprašanje kaj je Bog najprej ustvaril se ne da resnično dati pravilnega odgovora, ker je v bistvu vprašanje napačno. Kakorkoli se namreč odgovori in četudi se citira 1Mz 1 ali pa karkoli drugega, se pri potencialnem odgovarjanju tega vprašanja naredi hermenevtične napake, saj teksti niso bili napisani s tem namenom, pač pa z namenom vzpostavitve (v primeru 1Mz 1-2) osnove za začetek drame odrešenja, ne pa neke kvazi-znanstvene diskusije o evoluciji ali pač o zaporedju stvarjenja oziroma starosti stvarstva, oziroma o čemerkoli drugem “znanstvenem”.
Kot rečeno je glavna trditev iz katere lahko vlečemo vse ostale 1Mz 1,1 “V začetku je Bog ustvaril.” in Jn 1,1-3, ki sem jo že prej citiral. Bog je torej ustvaril in je tegadelj (več)osebni Stvarnik vsega, kar pomeni, da je neustvarjen, večen in vse ostalo, kar iz tega sledi.