Približno dve tisočletji nazaj se je Bog učlovečil. Postal je meso. Med nas je prišel kot ponižni dojenček. Ni prišel v slavi s paradami in vojskami. Med nas je Jezus, kot Bog in človek, prišel nag, tako kot smo na svet prijokali mi vsi. Že vse ostalo Jezusovo življenje, njegovo delovanje, čudeži, še posebno pa vstajenje, kaže na njegovo božanskost; njegovo rojstvo pa je prav gotovo en izmed najbolj očitnih čudovitih znamenj njegove človeškosti. Čeprav brez biološkega očeta, spočet po svetem duhu, posinovljen po Jožefu, sin Marije, je Jezus res čudoviti čudež; le kaj bi nas moralo bolj nagovoriti kot pa to, da se sam Stvarnik vesolja poniža tako globoko, ker nas tako ljubi in si želi da bi ga spoznali, da pride na Svet tako nedolžno človeško šibak in ranljiv, kot vsakdo od nas?
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Ko je kralj Herod to slišal, se je vznemiril in ves Jeruzalem z njim. Sklical je vse vélike duhovnike in pismouke ljudstva ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija. Rekli so mu: »V Betlehemu v Judeji, kajti takóle je pisano po preroku: In ti, Betlehem, dežela Judova, nikakor nisi najmanjši med Judovimi voditelji; iz tebe bo namreč prišel vodnik, ki bo pasel moje ljudstvo Izraela.« Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in od njih natančno poizvedel o času, ko se jim je prikazala zvezda. Nato jih je poslal v Betlehem in rekel: »Pojdite in natančno raziščite glede deteta. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire. In ker so bili v sanjah opomnjeni, naj ne hodijo nazaj k Herodu, so se po drugi poti vrnili v svojo deželo.
— Matej 2,1–12
Ta čudežni deček je bil že dolgo prerokovan. Le kdo, ki bi ne bil moder, bi ne poskušal najti učlovečenega Boga? In res, nekaj modrih, ne piše koliko, samo v množini so, gotovo iz Perzije (… so prišli modri z Vzhoda… Mt 2,1), je res slišalo o Jezusovi prerokbi (Daniel 9,24-27 in Numeri 24,17) in so ga hoteli videti. Še več, Sveto pismo jim ne pravi samo modri, nanaša jih celo z besedo magi, torej so bili za večino ljudi ljudje nadnaravnega. Danes bi morda rekli, da pripadajo gibanju NewAge-isma. Glede na izvor besede Magi, ki se jo da izslediti v staro Perzijo, bi naj se “magâunô” sklicevala na svečeniško religijsko kasto Zaratustranizma, ki je bila mednarodno znana predvsem po svojem vrhunskem znanju astrologije, ki je bila tisti čas smatrana kot znanost. Ti možje so sledili čudežnemu zvezdnemu dogodku, Betlehemski zvezdi. Ta jih je vodila do Jezusa. Ko so med potjo poizvedovali, gotovo za hitrejšo pot, je beseda o Judovskem kralju, čigar zvezda naj bi to bila, prišla do kralja Heroda, ki mu pa ni bilo ravno všeč, da bo njegovo oblast spodkopaval nek novi kralj; zato je te modre z vzhoda tudi naščuval, da mu izdajo lokacijo tega “kralja,” prav gotovo da se ga znebi še preden odraste. Ti “modri” pa niso bili neumni. Poslušali so duhovna znamenja, tudi sanje in Jezusove lokacije niso izdali; domov so odšli po drugi poti (Mt 2,12). Zanimivo je tudi, če pazljivo opazujete besedilo, da ti modri niso prišli k Jezusu do jasli, pač pa v hišo. Še več, ko Herod (v Mt 2,16) izve, da mu modri niso odgovorili in so kar odšli, vidimo, da veli pobiti vse dečke mlajše od dveh let, kar pomeni, da Jezusa niso prišli obiskat direktno ob rojstvu, ampak morebiti celo do njegovega drugega leta. Še dobro, da so, tako oni sami, kot tudi Jožef (v Mt 2,12–13), poslušali Boga po sanjah in angelu.
V naslovu trdim, da niso bili trije, niso bili sveti in niso bili kralji. Po pravici povedano, ne vemo koliko jih je bilo. Lahko so celo bili trije, prinesli so namreč tri vrste daril: zlato, kadilo in miro, zaradi česar je sklep da so bili trije morda upravičen. V vsakem primeru so bili vsaj trije.
So bili sveti? Ko Sveto pismo govori o svetih, govori o tistih, ki so sprejeli Jezusovo daritev na križu in se mu predali, govori o odrešenih, o tistih, ki po veri in zapuanju v Jezusa in njegovo daritev ter vstajenje živijo prenovljeno življenje. So te modri to bili? Ne vemo, verjetnost pa je da to niso bili. Čeprav po drugi strani dejstvo, da so Jezusa iskali in se mu poklonili z dragimi, kralja vrednimi, darili, kaže na neke vrste vero in vsaj na zaupanje v prerokbe, v pomembnost tega dečka. Kaj več je med njimi in Bogom ni na našem mestu, da sodimo, to je namreč med njimi in Bogom. Gotovo bomo izvedeli v večnosti, ko umremo. Definitivno so prepoznali nekaj svetega, kar jim je Bog razodel tako ali drugače, bili so mu poslušni medtem ko večina judovstva vsega skupaj niti opazila ni.
So bili Kralji? Mislim, da smo to že odgovorili… Ne, bili so modri, pametni, izobraženi magi, pripadniki okultnega, astrologi, morda celo magičnega. Zaradi daril samih nekateri menijo, da res so Kralji in jim simbolno pripisali imena velikih mož iz perzijskih kraljevin, ampak to skoraj gotovo niso bili. Na Indijskem je še danes tako, da imajo določene kaste, če ne drugače pa podedovano, velikansko bogastvo. Tako je prav možno, da so bili ti naši “modri” bogati. Od tod torej lahko pojasnimo bogata darila. Kakorkoli, Jezusu so se prišli priklonit. Dali so mu najboljše kar so cenili, podobno kot Abel, ki je Bogu daroval najboljši pridelek.
Kaj bi naj za nas bile torej najpomembnejše lekcije te zgodbe? Gotovo med drugim to, da so poznali in prebirali tudi Božjo besedo ter ji verjeli, ker če ne bi, bi ne prišli. Iskali so Jezusa in se mu poklonili, zanje ni bil “kar nekaj,” prav možno je, da so ga res videli kot nekoga od Boga Stvarnika. Ponižno so ga slavili in mu darovali. Ubogali so Boga (iz sanj) namesto človeka (Heroda).
Zato dajmo in se še mi poklonimo Bogu in ga poslušajmo. Ne samo poslušajmo, ubogajmo ga. Naj bo Kristus naš prvi in edini Kralj in naj tebi in meni kraljuje na veke vekov, tu in zdaj, ter tam ondod v nebeških področjih. Amen.