Ali plačuješ “nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča”? Ker glede na ime sodeč le ta ni davek ampak po mojem mnenju premeten način nategovanja ljudi, da si lastijo zemljo, čeprav v resnici ni njihova, saj te zemlje, po mojem mnenju, v vsej polnosti država ni popolnoma denacionalizirala, česar sicer ne morem dokazati, lahko pa predvidevam. Torej še vedno sili ljudi da ji (državi) ližejo rit ter jo prosijo za dovoljenja, kot da jih le ona lahko izdaja. Še kralji niso bili tako posiljivi in so pustili, da se ljudje sami znajdejo glede (svojih) nepremičnin (ne glede na to da so davke pobirali na drugačne načine).
Kaj je dejansko to “nadomestilo za uporabo stavbnega (ali katerega koli drugega) zemljišča”? Je morda davek?
Naj bo tako, naj bo davek, ampak vseeno je to kraja “vrednosti” zemljišča brez kakršne koli legitimne osnove. Na drugi strani je pa moje vprašanje enako: zakaj ne morem na svoji zemlji narest česarkoli, kar želim (dokler ne posega v neodtujljive svobode drugih oseb – recimo ne bi imel pravice zastrupljati podtalnice ali česa podobnega), če je to res moja zemlja. V kolikor ta zemlja ni moja ima njen lastnik pravico zahtevati zanjo “najemnino,” vsaj tako smatram to “nadomestilo,” posledično tudi lahko določi pravila uporabe: dovoljenja in ostale nesmisle.
Moj logičen sklep je torej sledeč:
- celotno območje Slovenije je v eksplicitni in ekskluzivni lasti institucije RS ter realno gledano ni v lastni nobenega posameznika, ali
- celotno območje Slovenije je bilo pred nacionalizacijo v SFRJ v privatni lasti ljudi, ko se je denacionaliziralo se pa zavoljo pohlepnosti države zadeve ni izpeljalo povsem do konca ter je le ta državljanom za nedoločen čas dala zemljišča v najem pod pretvezo da je to le davek, kjer je sklep prve točke še vedno v bistvu enak, ali pa
- zemlja je v implicitni obliki last posameznikov, država pa je svoj zakonodajni aparat uporabila za legalizacijo nelegitimne oblike družbene prisile kraje deleža premoženja državljanov, katere moči se le ti ne morejo upreti saj nimajo legalne možnosti za le to (razen morda Romi ter izbrisani [?]). Z istim aparatom se država torej na nek način obnaša kot lastnik te zemlje, čeprav to ni.
V kakršni koli obliki, je državno obnašanje do državljanov nelegitimno in nemoralno, vsi prejemniki njenih pokradenih dobrin pa so soudeleženi zločina, ki se kot tak samo drugače imenuje (na eni strani davki (tatvina) na drugi pa subvencije (podkupnina)). Vse to pa omogoča v veliki meri gromozansko velika religija etatizma (še posebej v naši egalitarni Sloveniji), ki na nek način pravi, da rabiš dovoljenje države za svobodo. Tu je ta neverjetno malikovalski narod zamenjal Boga stvarnika za zlato tele v obliki državnega aparata, ki ga slavi in časti do te mere, da mu je malo mar če mu to njegovo tele uniči življenje ter ga popolnoma razlasti. Najhuje je to, ker Slovencelj tega ne opazi in slepo nadaljuje pot plačevanja davkov (žrtvovanja v starih religijah) z zahtevo po tem, da država zanj skrbi, kljub temu, da one tega (centralno-plansko) nikoli ne more narediti (centralno planiranje je nemogoče, kakor tudi vsi ostali komunizmi in takšni ali drugačni socializmi na svetu, le Slovenija ga še vedno drži zase), posamezniki (ljudje) pa z intelektom ter sodelovanjem brez prisile in centralnega planiranja živijo in se udeležujejo v trgu, kot je Hayek že prikazal tudi v svojem eseju “The Use of Knowledge in Society”.
Tako se zgodi, da državljani dejansko s svojo volilsko podporo in davki posledično uničujejo sami sebe, za uničenje pa krivijo kapitalizem, katerega pa sploh nikoli imeli nismo, kaj šele da bi ga poznali. In tako se brezbožno malikovalsko ljudstvo prostovoljno usužnjuje s svojo lastno krvjo (Lysander Spooner o teh rečeh piše tudi v svoji knjigi No Treason: The Constitution of No Authority, ki jo lahko poslušate tudi na youtubu).
Žalostno, resnično žalostno.
Reblogged this on Svoboda!.
Dobro, napisano. Res dobro.
Gre za odkrit napad države na svoje državljane. Čudi me, zakaj se ljudje ne branijo.
Menim da zato, ker se tega niti ne zavedajo. Ko je celoten narod usužnjen s strani svojih sodržavljanov na vrhu, ki jih vidi kot Odrešenika prejšnjega režima, zaradi navidezne parcialne svobode, niti opazi ne, da je suženj. Demokratičen socializem, kot ga imamo, pa je tako neodkrit glede tega ter s toliko virtualnih približki prostejšega trga (ki niti približno ni že stoletja v tem delu Evrope, če sploh kdaj, bil svoboden), ljudje pa tudi pozabljajo, da je SFRJ imela embargo na mednarodno trgovanje in je zato bila skoraj prisiljena proizvajati sama zase, Slovenija pa je imela od vseh federativnih držav najbolj sproščen in najmanj centralno-planiran trg (tudi glede na poročilo o Sloveniji iz ene Ameriške depeše na WikiLeaks), zaradi česar je bila najbolj napredna od federativnih držav in je najbolj prosperirala. Na poti neodvisnosti pa se je trg začel veliko bolj kontrolirati, kot ga je kadarkoli v SFRJ kontrolirala slovenska ali Beogradska oblast, postal je rigiden in nemara celo bolj socialističen kot pa je bil kadarkoli v SFRJ (le da ga sedaj v kolaboraciji z državo imenujemo Socialna država – kakšen nateg!). Danes so posledice tega zelo očitne, če pa trga ne bomo sprostili (ali pa se mu, z blagovno menjavo ter s prenehanjem uporabe državnih storitev ter z masovnim prenehanjem plačevanja davkov, uprli), se bomo počasi splazili v sanje kakšnega radikalnega marksista, današnji demokratični socializem se bo počasi (če se že ni) prelevil v skupinski totalitarizem.
Ljudje pa v večini, če se vrnem na njih, tega niti ne želijo zavedati. Prepričani so, da so še vedno v Avstro-Ogrski monarhiji, kjer se niso rabili ubadat s politiko. Sovražijo jo (razen tistih pijavk, ki želijo davkoplačevalksi denar pobasat v svoje žepe) in se z njo nočejo ubadat, ali pa volijo tiste, ki jim obljubljajo veliko denarja na račun njih samih, ampak zaradi njihove nevednosti in ekonomske nepismenosti, tega nikoli ne spregledajo. Zraven je seveda tudi šolski sistem, ki je, izvirajoč iz Prusije, namenjen indoktrinaciji in odvisnosti od države in nikoli ni bil namenjen razvoju ljudi (le ti se v Sloveniji razvijajo samo individualno, četudi v začuda veliki količini) ali da bi jih naredil sposobne tržiti svoje znanje, pač pa jih je ustvaril za nevedne, prezaupljive v državo, nesposobne kritičnega razmišljanja, prepričane v resnico univerzalizma, ki je v svojem bistvu popolnoma filozofsko in praktično zgrešena. Benjamin Franklin je američanom začenši z republiko povedal, da morajo biti vedno izobraženi o delu države in o resnici njihovih neotujljivih svoboščin (življenje, svoboda in iskanje sreče (ter individualnost)), ker ko bodo začeli nasedat obljubam ljudi ki iščejo moč, jim bo taista republika, če ne bodo pazili nanjo, odvzela vse, za kar so se do 1776 borili. Slovenci se resnično nikoli (mogoče v Karantaniji) borili za svojo svobodo ampak le morda za neodvisnost od nekega vladarja, nikoli si nismo želeli svobode ampak vladarja, ki bi bil slovenec in bi (po naši egalitarni naravi) poskrbel za to, da bi bili vsi enaki (ne glede na to ali smo svobodni ali ne).
Miha Mazzini ima v nekaj svojih člankih zelo dobro elaboracijo tega našega egalitarizma, ki se ga splača prebrati.
Na nas, ki vemo vsaj zametke resnice, je, da jo oznanjamo, in zbujamo ljudi iz več-stoletnega spanca, ker če ne se bodo sami zbudili v rokah diktatorja, krivili bodo pa libertarce češ da nismo dovolj naredili da bi jih zbudili. Dovolj je tega, da se samo z glavami za glavo držimo “kaj ljudem ni jasno.” Čas je, da gremo in jih izobražujemo, da jim vlivamo razuma in čiste vode, ne pa opojnega vina.
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=fasTSY-dB-s