Dobro jutro cerkev. Kot smo slišali, si bomo danes pogledali odlomek iz Evangelija po Janezu 10,7-16. Ampak preden se potopimo v globine tega besedila, bi rad molil.
Hvala ti Jezus, da si dal svoje življenje za nas, da si ti tista vrata, skozi katera lahko vstopamo v novo, resnično življenje. In Gospod, daj nam današnjega jutra, da slišimo šepet tvojega Svetega duha, da imamo ušesa za poslušanje in srca pripravljena na tvoje delovanje v nas. Amen!
Ravno malce prej smo prebrali odlomek, ki ga je najprej dobro postaviti v kontekst širšega besedila. V 9. poglavju lahko beremo, o tem, kako Jezus ozdravi sleporojenega, Farizeji ga zaslišujejo in na koncu izobčijo iz sinagoge. Jezus nato govori o slepoti voditeljev Izraela in to nas pripelje k današnjemu besedilu, kjer je Jezus govoril neposredno judovskim poslušalcem. To govori tako farizejem, kot verskim voditeljem, kot množici, ki je bila gotovo navzoča. Današnjega besedila tako ne glejmo z nekimi romantičnimi podobami pastirja. Ne! To je med drugim direktna kritika izraelskim verskim voditeljem, in to so vedeli, saj so imeli pred seboj podobo besed preroka Ezekiela:
Takole lahko beremo v Ez 34,2-6.10-12.30:
Tako govori Gospod Bog: Gorje Izraelovim pastirjem, ki pasejo sami sebe! Ali niso pastirji dolžni pasti črede? 3 Mleko uživate, z volno se oblačite, tolste živali koljete, črede pa ne pasete. 4 Oslabelih niste krepčali, bolnih niste ozdravljali, polomljenih niste obvezovali, razkropljenih niste vodili nazaj, izgubljenih niste iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in nasilno. 5 Tako so se razkropile, ker ni bilo pastirja, in postale plen poljskih živali. Razkropile so se moje ovce, 6 blodile so po vseh gorah in vseh visokih hribih; po vsej deželi so se razkropile moje ovce, pa ni bilo nikogar, ki bi se zmenil zanje, nikogar, ki bi jih iskal.
10 Tako govori Gospod Bog: Glejte, proti pastirjem sem! Svoje ovce bom terjal iz njihovih rok. Onemogočil jim bom, da bi še pasli ovce. Pastirji ne bodo več hranili sebe. Svoje ovce bom iztrgal iz njihovih ust, ne bodo se več mastili z njimi. 11 Da, tako govori Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poskrbel za svoje ovce in jih poiskal. 12 Kakor pastir išče svojo čredo, ko je sredi med razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz poiskal svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temačnega dne.
30 Tedaj bodo spoznali, da sem jaz, Gospod, njihov Bog, z njimi in da so oni, Izraelova hiša, moje ljudstvo, govori Gospod Bog. 31 Vi ste moje ovce, čreda moje paše, vi ste ljudje, jaz pa sem vaš Bog, govori Gospod Bog.
Kot smo prebrali, tukaj Bog kralje, duhovnike, voditelje (torej pastirje Izraela) močno kritizira o tem, kako živijo samo za sebe, za ljudstvo (torej ovce) ne skrbijo in le te se razkropijo. Obtoži jih da so izkoriščevalci, ne zaščitniki in pastirji. Bog ne obljublja samo kazni za slabe pastirje, ampak tudi svojo neposredno skrb – to je napoved Mesija. Ter obljubi, da bo iz Davidovega rodu svoje ljudstvo pastiril sam, da jih bo našel, in rešil. Dal jim je mesijansko obljubo. In na to mesijansko obljubo, kot bomo videli, se nasloni tudi Jezus.
Ampak preden nadaljujemo, se najprej vprašajmo, zakaj Izraelce in posledično nas, Jezus označi kot ovce? Ali ste vedeli, da so ovce dokaj prestrašene živali. Hitro boječe so. Celo toliko, da ne marajo piti vode iz struge, ampak le iz stoječe vode. Hitro »zavandrajo«, gredo po svoje. Nimajo obrambnih mehanizmov, in še posebej če so same zase, hitro lahko postanejo plen. Zato so odvisne od svojega pastirja. Popolnoma so odvisne od pastirja! In če si priznamo, smo pogosto sami taki. Saj vemo, Jezus nas je odrešil, ampak tu in tam je tisti glas, aplikacija, influencer, ki nas prav tako mika, kot nas tudi oni hočejo za svoje namene.
Ampak pojdimo sedaj v besedilo. Jezusove besede se začnejo z »Resnično, resnično povem vam…« (v.7). Moramo se zavedati, da Jezus vedno, ko reče »Resnično, resnično povem vam« želi, da ga res poslušamo, to kar bo povedal je izjemno pomembno. Ni samo krotko navodilo »prosim poslušaj me« ampak bolj kot »to, kar ti bom povedal, je neizmerno pomembno za tebe in vsakogar, ki bi poslušal.« Na nek način »s tem se ni za hecat«.
In pove: »Jaz sem vrata za ovce.« (v.7). Ne vem, če si ravno najbolje predstavljamo, kaj to pomeni. V Jezusovem času so bile tako ovce, kot pastirji zelo pomembni. Ne vem, če se sploh zavedamo dandanašnji, kako pomembne so bile vse živali in rastline, iz katerih so delali vrvi in niti ter posledično oblačila. Prispodoba, ki jo Jezus tu prikaže nam zaradi današnje nepomembnosti in podcenjenosti teh služb popolnoma zdrsne izpred oči, medtem, ko je bila zelo jasna Jezusovemu občinstvu. Pastirji so namreč večino svojega časa preživeli z ovcami, še posebno na podeželju. Za prenočitev so vedno izbrali lokacijo, ki je bila varna in je imela en prehod a ni imela vrat, kot bi bili danes vajeni. Če ograde ali dreves, ali ostrega grmičevja ni bilo, so pogosto naredili podobne suhograjene kamnite ograde, kot jih še danes lahko opazujemo na našem krasu. Ponoči pa so bdeli nad ovcami pri vhodu. Če je nekaj ali nekdo hotelo v ogrado, je moralo mimo pastirja. In tu v tej trditvi, da je Jezus vrata za ovce, se skriva ravno to: on je tisti, ki ima skrb nad čredo ovc, on je tisti, ki bdi in varuje. A ne le to.
V 8. vrstici beremo »Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale.« Tu se sklicuje na vse tiste voditelje, in sebe imenuje kot obljubljeno mesijo kot smo prejle brali v Ezekielu. Te besede so gotovo rezale zrak, tako ostre so bile. Dandanašnji bi se gotovo lahko obrnili ne le na državne voditelje in njihove škodljive birokratske aparate in kradljive ter podkupljive davčne sisteme, ampak tudi na mnogotere influencerje na youtubeu, instagramu, facebooku, tiktoku ali kjerkoli pač že, pa tudi na multinacionalke in njihove megalomanske algoritme, ki nam kradejo podatke o vzorcih obnašanja in uporabe naprav, ki nas podkupujejo z algoritmi, ki manipulativno nagrajujejo naše dopaminske sisteme, marketinške agencije, ki nam želijo prodati to ali ono, korporativne sisteme služb s kolektivnimi pogodbami, kjer smo nekomu samo številka, in podobno.
»Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.« (v. 9) Ja Jezus se imenuje za vrata. Tukaj tudi odrešenjsko. Kot v Jn 14,6, ko Jezus reče »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.«. Ker edino po Jezusu je možna odrešitev. Ta slika v tej vrstici ni samo slika varstva, to je slika odrešenja in svobode. Upam, da je jasno, da Jezus sebe že tu kaže kot tistega, ki daje življenje in ki daje večjo svobodo, kot jo daje svet. On namreč daje svobodo, da tudi če »zavandramo« ko smo Njegovi, bo poskrbel za nas. Podobno kot nas recimo spomni evangelist Matej v 6,26: »Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one?« Zato pridimo k Jezusu in mu zaupajmo. Ko nas vodi, dajmo, sledimo mu. In on bo naš Kralj in nas pastir.
»Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (v. 10) Tu Jezus razkrije slabe pastirje in sam postane vrata. Jezus ni kot tat, ali plenilec, ki uničuje, ampak ljubi in je pripravljen dati življenje za nas. Pa saj to tudi vemo, kajne? In če se vrnemo naše slike ograde, so tu tatovi katerikoli ljudje, sile, živali, tako metaforično kot čisto resnično, ki ali skozi vrata ali mimo ograde želijo priti do ovc in jih izkoristiti, jih pojesti, uničiti, in bodo za to storili karkoli je treba. Ker Svet je nevaren. In mislim, da se tega dandanašnji premalo zavedamo, ampak Jezus pravi:
»Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (v.11) Jezus kot vemo resnično je umrl za nas, za nas ovce. Navzoči se morda niso zavedali, da govori o tem, kar bo bil za njih kmalu storil, ampak mi vemo. In vemo tudi, da ni bil Pilat tisti, ki ga je umoril, ampak je Jezus sam položil svoje življenje za nas. Pilatu celo reče »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«. Samovoljno je šel v smrt za nas in obudil ga je Bog Oče, Sin in Sveti duh. In živi in kraljuje. Amen?
»Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. 13 Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (v.12-13) Če pomislimo nazaj na pastirsko ogrado, je obstajala tudi taka, pogosto v mestih, kjer je bilo prostora za več čred in kjer se je šel lahko pastir spočiti, in je lahko najel tretjo osebo za skrb za ovce. To je tako kot danes, ko se šalimo, da je služben avto za v gmajno, lasten pa za po cesti. Ali če preslikamo v malce bolj praktično sliko, Influencerju je važen denar zase, delniški družbi je važno da so delničarji plačani, državi je važno da lahko z davkoplačevalci manipulira za cilje tistega, ki državo vodi, marketinški agenciji je važno da proda storitve tretjemu, za vse pa smo samo številka, en datapoint v statistični analizi. Večina ljudi skrbi samo za sebe, kar je logično, in drugi so v tem primeru nič več kot pa številka.
Ampak Jezus pa pravi »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, 15 kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.« (v14-15) Njemu smo njegovi. On nas je posvojil. On nas je izvolil. In on skrbi za nas. Če smo vstopili skozi njegova vrata odrešenja, v novo življenje v Njegovem kraljestvu, je on tisti voditelj, on je tisti Kralj, ki poskrbi in ki je toliko poskrbel za nas, da kot smo že rekli, je dal življenje za nas. Nenazadnje, kadarkoli se grški (in tudi hebrejski) tekst ponovi, je to zelo pomemben podatek, kot sem že prej omenil. In res upam, da razumemo, kako pomembno je to za nas in za Jude takrat. Kristus ne sili, on ne brcne v »tazadnjo«, on ne jemlje, on ne izžema, on ne izkorišča, on ne kreira nehumanih sistemov, on ne dela algoritmov, ki hranijo sebe. Ne! On daje, on daruje, on ljubi, on odrešuje. In on nas je odrešil in nam daje življenje v obilju. To ne pomeni, da bomo imeli vsega preveč, ampak da imamo vse, kar imamo v njem in vse to kar imamo v njem je vredno veliko veliko več kot pa karkoli, kar ponuja svet, karkoli s čemerkoli nas želijo drugi prelisičiti.
In kako vemo, da ta beseda ni le za Jude, ampak tudi za nas? »Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.« (v.16) Ovce res bojda slišijo glas svojega pastirja, in načeloma sledijo. Hitro se sicer zmedejo in hitro jih lahko kdo pretenta, da je njihov pastir, še posebej če kot ovce to delajo, sledijo drugim ovcam. Enkrat sem gledal video, kako novodobni pastir sortira svoje in sosedove ovce, kjer jih mora hitro usmeriti skozi prava vrata, da ne »zavandrajo« za ostalimi ovcami in vsake toliko jih mora prijeti, ustaviti in prestaviti na pravo pot. Kristus je zelo jasen, da bomo vsi, ki bomo njegovi, slišali njegov glas in bo on naš voditelj, on bo naš kralj, veliki duhovnik in odrešitelj. Ampak moramo biti previdni, saj ne glede na to ali smo judje ali pogani, če še nismo prišli skozi prava vrata v novo življenje v Kristusu, hitro lahko »zavandramo« in nas odpelje ta ali oni trend. Če pa smo Kristusovi, potem pa poslušajmo njegov glas, saj je nežen in krotak, in kot pravi beseda, je »njegov jarem lahek« in življenje v njegovem Kraljestvu, v njegovi ogradi, kot odrešeni je za nas osvobajajoče, in vredno več kot pa katerakoli stvar v vesolju.
Če še niste Kristusovi in si želite svobode in miru, ter zaščite Kralja vesolja, če nimate smisla in »vandrate« po svetu brez cilja, pridite k Jezusu. Za tiste pa, ki smo Kristusovi, se mu zahvalimo, ko nas bo potlej Sebastian vpeljal v spomin na Gospodovo večerjo, zahvalimo se mu za ta neizmeren dar in za to neizmerno bogastvo njegove dediščine in novega življenja, ki ga imamo v Njem. Ker on je dal vse za nas. In bil obujen. In živi in kraljuje. Amen.