Ustava, država, sociala…

“The Constitution is not an instrument for the government to restrain the people, it is an instrument for the people to restrain the government — lest it come to dominate our lives and interests.”
Patrick Henry

Ustava je najvišji splošni pravni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. Ustava oziroma z drugimi besedami konstitucija je torej dokument, ki konstituira delovanje države. No pa poglejmo Ustavo RS.

2. člen
Slovenija je pravna in socialna država.

S pravnim delom recimo, da ni nič narobe, vprašajmo pa se, kaj pomeni da je država socialna? Ali to pomeni, da je ljudem na oblasti mar do ostalih ljudi in da s svojim delom prostovoljno brez plačila pomagajo tistim v stiski? Ali pa je morda, da država preko svojih organov skrbi za ljudi iz denarja ljudi?

Glede besede sociala si s SSKJ ne moremo dosti pomagati, ker se samo sprašuje kaj je sociala in da primere. Kakor pa razumemo SOCIALNO DRŽAVO pa nam SSKJ dobro predstavi v definiciji Socializem:

1. socialízem  -zma m (ȋ) 1.gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti:socializem nastaja, se razvija; jugoslovanski, sovjetski socializem; socializem in komunizem / samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države / živeti v socializmu 2.nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev:pristaši socializma; razširjanje socializma ◊ polit. državni socializemsocialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializemnazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializempredmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializemrevolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels♪

Velikokrat si predstavljamo da se beseda socializem nanaša samo na totalitarne režime, kjer ni bilo pravice do privatne lastnine. Kljub temu, da je res velikokrat bilo tako, socializem dejansko še vedno živimo v Sloveniji in po velikem delu sveta. Dejstvo je, da lahko tak sistem vsaj približno uspeva samo v kolikor je celoten javni sektor predpisan z zakonom in ne dovoljuje privatnega sektorja za področja kjer se javni sektor izvaja, le to mora pa biti vsiljeno. Verjetnost, da se popolnoma vsi državljani strinjajo s takim sistemom je skoraj nemogoča (to vemo zaradi preteklosti v Sovjetski zvezi in ostalih socialističnih in komunističnih državah). Tisti, ki se s takim sistemom ne strinjajo imajo tako dve možnosti: ali oddidejo iz države ali pa jih država odstrani  (na tak ali drugačen način). V kolikor v državi ostanejo in jim je puščena svoboda govora, lahko z le to prepričajo ostale državljane da država ne deluje kot bi si oni sam želeli ali pa kakor bi bilo prav (brez prisile). Za to da se država proti temu zavaruje, bo uporabila isti element prisile, da take ljudi utiša oziroma odstrani. V kolikor država ne deluje več monopolistično na področjih, ki jih z ustavo dosega. V primeru Slovenije prihaja do vmešavanja in posledično do monopola določenih podjetij (javnih ali privatnih) ob izvajanju 49. člena (zagotavljanje enakih pogojev zaposlitve), 50. člena (zagotavljanje socialne varnosti), še najbolj pri 51. členu (javno zdravstvo), 56. člena (pri zadnjem odstavku o skrbi za otroka v določenih zakonsko predpisanih primerih), zelo tudi pri 57. in 58. členu (šolstvo), ter v III. delu o Gospodarskih in socialnih razmerjih v 66. členu (varstvo dela), 67. členu (tu omejuje privatno lastnino in nje koriščenje ter tako posredno omogoča monopol nekomu drugemu), 70.  in 71. členu (kjer omeji uporabo naravnih bogastev in tako zopet omogoča samo nekaterim izrabo – in s tem posledično ustvari monopolske korporacije). Z 74. členom pa država sama posredno, zaradi prej omenjenih členov, krši svoj lasten ustaven člen, ker omogoča nastanek nelojane konkurence. Take korporacije, ki so ostalemu trgu neenakovredna in nelojalna konkurenca, nastanejo ponavadi takrat, ko država prevzame možnost izdajanja licenc in s pisanjem zakonov in regulacij omogoči samo večjim podjetjem, da se uveljavijo na trgu. Še bolj ustavno sporno je imetje javnega transporta, najbolj pri nas Slovenske železnice ter Telekom (tudi druga podjetja bi se našla). Ta lahko prosperirajo z delom, ki ga opravljajo samo zato, ker imajo zagotovljen del (ne glede na to kako velik) davkoplačevalskega denarja.

Lahko bi šel v vsak člen posebej (morda bom kdaj drugič to tudi storil) in ga razstavil, zakaj je nepravičen do ljudi, ampak tokrat ni namen pisanja v tem. Kdor razume angleško, je na začetku opazil citat Patricka Henryja:

“Ustava (konstitucija) ni instrument, ki državi da možnost, da omejuje ljudi. Je pa instrument za ljudi, da omejijo državo. Če do tega ne pride, bo država prišla in kontrolirala in omejevala naša življenja in naše interese”

“The Constitution is not an instrument for the government to restrain the people, it is an instrument for the people to restrain the government — lest it come to dominate our lives and interests.”

Res je, da se sklicuje na ameriško ustavo, ampak navsezadnje je njegov strah upravičen. Ali imamo v Sloveniji svobodo? Nimamo. Davki so nam vsiljeni, in s tem tudi kako bo država uporabila naš denar (naj opomnim, da država nikoli ne more ekonomsko uporabiti denarja državljanov, ampak o tem kdaj drugič) se sami ne moremo ukvarjat. Lahko jo samo izkoriščamo, da ona še bolj izkorišča nas. S tem nam odvzema vedno več pravic in svoboščin. Naj omenim, da je zelo vprašljivo, če s tem niti ne krši svoje ustave (recimo členov 32-35, 39 in 49).

Druga ugotovitev pa je, da je naša država in nje velik del ustave ter način delovanja, kriv za situacije, v katerih smo, to pa zato, ker s pretvezo, da je socialna, deluje socialistično (če že ne neposredno, pa posredno). Socializem je pa na drugi strani (v nasprotju z mnenjem Marxa) samo drugačna oblika kapitalizma.

 [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=-SYk1fnI3wU&w=640&h=360]

Pomislite malo, v kakšnem svetu živimo in kam gremo. Veliko stvari, ki ste jim morda mislili, da so pravične, morda niso. Veliko stvari (morda vse), ki jih država izvaja, so v neskladju s pravicami, ki jih imava jaz in ti, kot državljana. Veliko stvari, za katere smo mislili, da je klasični kapitalizem, in smo ga zato obsodili kot nepravičnega, niti ni klasičen kapitalizem prostega trga, ampak korporatizem, ki je neka oblika fašizma, kar pa omogoča prav naš državni aparat, ki pa je v veliki meri socialističen.

Addendum, dne  13. rožnika AD 2014

No pa poglejmo: demokracija je ureditev ali način do sklepanja reči, -izem je pa stanje, torej je povsem logično reči, da so nas vse evropejce čisto jezikovno in slogovno (neustrezno) nategnili ko so rekli, da imamo socialne demokracije. 
1. ureditev ne more biti socialna, le oseba lahko je. 2. -izem ni enak ureditvi. 3. Trenutno resnično stanje v Sloveniji je, da je politično socializem, kateregarazlika od tipičnih socializmov prejšnjega obdobja je predvsem v tem, da nima embarga na mednarodne trge in da ni totalitaren. 4. Postopek preko katerega želimo legitimizirat (čeprav tega dejansko nikoli ne moremo legitimno narediti) to socializem je demokratičen, 5. torej je povsem smiselno in legitimno zaključit, da imamo v Sloveniji demokratičen socializem (odprte meje in to da imamo namesto enega totalitarnega tirana manjšino ki v imenu večine izvaja tiranijo nad vsemi ostalimi, sta le detajla ali nianse s katerimi lahko razlikujemo med drugače obsežnimi in drugače rigidnimi socializmi).

Nehajmo si lagati v obraze. Živimo v demokratičnem socializmu. Odpravimo ga že!
Zadihajmo zrak svobode, nehajmo obremenjevati drug drugega z organiziranimi (kriminalnimi) sistemi. Bodimo ljudje in ne tirani.